Petra Stopar
Ohranjati dostojanstvo pri sebi in drugih
Cerkev na Slovenskem Petra Stopar
V teh dneh na naših radijskih valovih še posebej pogosto izrekamo geslo, ki so ga za letošnji Teden Karitas izbrali sodelavci te dobrodelne ustanove. Sporoča nam, da so že 25 let v službi človekovega dostojanstva. Če se ob teh besedah ustavimo, se zavemo, kako ima vsak karitativni sodelavec ali prostovoljec pred očmi najprej sočutje do človeka v stiski.
Zavedanje, da posameznik do praga humanitarne organizacije pride največkrat zaradi materialne revščine, preide v zavedanje, da ta ista oseba potrebuje tudi duhovno in psiho-socialno podporo. S tema stebroma pa Karitas naslovi potrebo po ohranjanju osnovne človekove pravice – dostojanstva, ki je "temeljnega pomena za celotno zahodno civilizacijo", kot je pred časom v enem od svojih predavanj spomnil upokojeni nadškof dr. Anton Stres.
Karitas v Sloveniji si že dobrih 25 let prizadeva odgovoriti na in reševati številne različne težave posameznikov in družin. Teh je pri nas že več kot 20.000. Menim, da moramo biti zato vsi, ne samo tisti, ki prejemajo pomoč, hvaležni za trud ustanove in njenih prostovoljcev, ki vrača upanje obupanim in ubogim, in ki je predvsem protiutež potrošniški in v uživaštvo usmerjeni miselnosti, ta pa želi preko medijev in javnega življenja obvladovati naša življenja, naša dejanja, žal tudi naše dojemanje sveta.
Resnično pa je to, kar vidijo in poslušajo karitativni prostovoljci in kar bo tudi nas jutri in v naslednjih dneh nagovarjalo, da bomo morda pa prispevali kak evro za pomoč družinam v stiski, katerim je namenjen tradicionalni koncert Karitas Klic dobrote. Vesela sem, da sem del Karitas, pa čeprav samo vezni člen med njeno pomočjo in poslušalci, a vseeno lahko v svet prinašam resnične zgodbe ljudi, ki jih življenje preizkuša na posebej težke načine, zgodbe ljubezni in upanja, da nam vedno nekdo stoji ob strani.
Sodelavci Karitas v tem času, ko k nam prihajajo množice migrantov in beguncev, ne skrivajo zaskrbljenosti zaradi dodatne potrebe po pomoči ljudem, ki niso prebivalci naše države. Njihovo poslanstvo in delo jih usmerja v odzivanje tudi na stiske teh, ki prihajajo na naše meje, so po dolgi poti izčrpani, bolni, premraženi in lačni, posebej otroci, ki so največje žrtve globalnih problemov in konfliktov. In sodelavci Karitas poudarjajo: Naše poslanstvo je v tistem trenutku pomagati, iskanje dolgoročnih rešitev in razjasnitev ozadij teh ljudi pa je naloga državnih organov. Kljub begunski krizi pa pozornost do socialno in materialno ogroženih ljudi v Sloveniji ni nič manjša, saj kot lahko vidimo, se Karitas posveča več skupinam z različnimi programi in ustanovami.
Kdaj ste se nazadnje vprašali, koliko dostojanstva čutite pri sebi, kdaj je vaše dostojanstvo okrnjeno ali še več, kako izkazujete svoje dostojanstvo pred drugimi? Če ste se to prvič vprašali prav zdaj, naj vam poleg vašega odgovora še povem, da ne glede na vse, dostojanstvo nosimo v sebi, obnovi pa ga lahko Kristus. On sam je dokaz zmage dostojanstva. In kot lahko beremo v katehezi za priprave na svetovno srečanje družin v Filadelfiji: Ker smo ustvarjeni po Božji podobi, ta »biva v nas«, ne glede na to, kar mi ali drugi naredijo, da bi jo »zakrili«, in »namiguje, da je vsaka posamezna oseba dragocena, z enkratnim in neovrgljivim dostojanstvom«.
Ob 25. obletnici, ki jo letos praznuje Slovenska Karitas, si želim, da nas ta dobrodelna ustanova še naprej spremljala in bila opomnik v družbi, da stiske so prisotne, čakajo na odziv na vsakem vogalu, in da je empatija do trpečega tisto, kar ohranja pristnost vezi med nami.
