Kako bomo nastopili proti sodobnim Atilom?

Naš pogled | 10.11.2015, 14:30 Marta Jerebič

Danes goduje Leon Veliki, papež, cerkveni učitelj. Rodil se je okrog leta 390, umrl pa 10. novembra 461. Živel je torej v času velikega preseljevanja narodov, Italija in Rim pa sta bila najbolj iskani plen na barbarskem pohodu. Leon Veliki je morda najbolj znan po tem, da je sklenil pogodbo s hunskim kraljem Atilom, ki se je zaradi svoje krutosti imenoval tudi "Bič Božji".

Atila je na svojem osvajalskem pohodu osvojil in porušil Oglej, Verono, Milan, Cremono in Bergamo. Ničesar več ga ni oviralo, da se ne bi napotil proti Rimu in ga zasužnjil. Mir in prisebnost je ohranil le papež Leon, ki je ljudi tolažil, jim vlival zaupanje v Božjo in Marijino pomoč ter spodbujal k molitvi in pokori, ter h krščanskemu življenju.

Ko pa je prišla novica, da se Huni bližajo Rimu, se je papež napotil Atilu nasproti. To je bilo leta 452. Ko sta se blizu Mantove srečala, je Leon Veliki Atilo prosil za usmiljenje. Atila je po njegovem govoru na veliko začudenje navzočih izjavil, da se bo iz spoštovanja do papeža usmilil Rima in odšel s svojo vojsko.

Pravijo, da je poglavarja med papeževim govorom obšel strah, ker je opazil apostola Petra in Pavla, ki sta mu žugala z golim mečem. V zameno za plačilo davka je hunski vladar pustil Italijo nedotaknjeno in se vrnil čez današnjo Slovenijo z vso svojo vojsko v Panonijo.

Kakšen nauk lahko potegnemo iz te zgodbe? Ob tem, ko je mnoge strah pred begunci, migranti in morda tudi skrajneži med njimi, se lahko vprašamo, kakšen davek bi morali plačati v zameno, da bi se ti ljudje vrnili na svoje domove. Odgovor je seveda na dlani. Ustaviti vojno, revščino, od koder prihajajo begunci in migranti. A to ni tako preprosto, nekaterim državljanska vojna v Siriji ugaja zaradi ekonomskih interesov.

Ramee Murad, Sirec, ki že enajst let živi v Kamniku, je za regionalni časopis Modre novice povedal, da sta glavni povod nafta in zemeljski plin. Sirija ima po njegovih besedah najboljšo nafto na vsem svetu, tudi zelo poceni. »Na eni strani so Amerika, Izrael, Evropa in Savdska Arabija, na drugi strani pa Rusija, Iran in Kitajska. Vse te države počasi ubijajo Sirijo, sedaj pa se je v konflikt vključila še Rusija, ki bo Sirijo popolnoma dotolkla. Sirije ne bo več,« je dejal.

Zahod torej davka ne bo plačal, ne bo ustavil vojne. Raje ima najboljšo nafto na vsem svetu in še poceni je.

Kaj pa lahko naredi prav vsakdo v zvezi s strahom pred islamizacijo Evrope. Tudi tu je odgovor na dlani. Današnji godovnjak, Leon Veliki, je vernike spodbujal h krščanskemu življenju, k molitvi, pokori, zaupanju v Božjo in Marijino pomoč. K temu tudi danes pozivajo papež, škofje, duhovniki in tudi mnogi drugi misleci, ki poudarjajo krščanske korenine Evrope, čeprav se sami opredeljujejo za neverne. A vrnitev h krščanskemu življenju mora narediti vsak posameznik oziroma družine. Današnje stanje je namreč na tem področju zelo zaskrbljujoče. K verouku jih, vsaj pri generaciji mojih otrok, hodi manj kot polovica. Nekateri se v prvem razredu ne znajo niti pokrižati. Mnogi začnejo hoditi k maši šele v prvem razredu, ko morajo otroci lepiti listke v liturgični zvezek. Namesto, da bi se priporočali pravim svetnikom, ima, kot je dejal naš župnik pri pridigi za praznik vseh svetih, združena Evropa le enega svetnika. Imenuje se Evro. Priporoča se njemu in prek njega vse presoja. Vse poskuša narediti, da bi ga le obdržala in lahko še naprej častila. V tem smislu rešuje banke oziroma njihove slabe kredite, pozablja pa na malega človeka. Pozablja na svoje krščanske korenine, ki jih ni hotela zapisati v preambulo ustave. Pozablja tudi na osnovno celico družbe, družino. Namesto, da bi jo podprla, evre namenja za njeno razgradnjo. Država namenja veliko več denarja LGTB društvom kot organizacijam, ki si prizadevajo za družino. Pred dnevi sem celo na enem izmed slovenskih televizijskih kanalov zasledila risanko!, poudarjam risanko!, o tem, kako se obnašati do gejev. Govorila je o anketi, ki jih na primer najdemo v številnih najstniških revijah in ti na koncu glede na število zbranih točk povedo, kakšna osebnost si. Ostala sem zgrožena. In to je tisto, česar bi se morali bati. Razgradnje vrednot, zlasti družine. Za konec bom navedla le besede ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta.

Ni posameznik osnovni gradnik družbe, ampak je to družina, kajti brez družine posameznika ni. Na koncu koncev gre tukaj tudi za temeljno vsebino naše vere … o dopolnjevanju moškega in ženske, ki edino omogoča rodovitnost, zagotavlja življenje družbe in tudi Cerkve. To je družina in mislim, da jo moramo kristjani in na koncu koncev bolj ali manj vsi ljudje, ki uporabljamo zdravo pamet, varovati.«

Kako bomo torej mi nastopili proti sodobnim Atilom? Tudi tu je odgovor na dlani, le uresničiti ga je treba.