Zamejstvo, avstrijska Koroška
NSKS razočaran nad reformo deželne ustave
Matjaž Merljak
Deželni zbor avstrijske Koroške v Celovcu je v četrtek, 29. oktobra 2015, sprejel reformo deželne ustave. V njej je slovenska manjšina v deželi prvič omenjena. NSKS je glede na predloge, ki so jih pripravile manjšinske organizacije, razočaran nad reformo.
Za spremembo deželne ustave so glasovali poslanci socialdemokratov, ljudske stranke, Zeleni in Team Stronach. Proti omembi slovenske narodne skupnosti se je dolgo upirala ljudska stranka, svobodnjaki pa so v vsakem primeru nasprotovali.
Poslanka Zelenih Zalka Kuchling je po pisanju slovenskega uredništva ORF v izjavi za medije spregovorila o „epohalnem projektu zgodovinskega pomena“.
Kot piše STA, je razprava, na kakšen način bo manjšina omenjena v deželni ustavi, trajala dlje časa. Na koncu so se uskladili za besedilo, ki pravi, da "dežela Koroška priznava svojo prvobitno jezikovno in kulturno raznolikost, ter da je treba spoštovati, varovati in podpirati jezik, kulturo, tradicijo in kulturno dediščino. Skrb dežele in občin velja enakovredno tako za nemško kot slovensko govoreče prebivalce dežele".
Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je v odzivu poudaril, da krovne organizacije koroških Slovencev niso bile povabljene na noben pogovor glede ustavnih sprememb in v luči predlogov manjšinskih organizacij izrazil razočaranje nad reformo. "Če se pa na drugi strani spomnimo na to, da nas najprej sploh niso hoteli omeniti, sedanja formulacija pomeni, da imamo več kot smo imeli prej (...) Upanje torej živi, konkreten test za ustavo bo pa bodoče realno življenje manjšine na terenu," so ocenili v NSKS. Manjšinske organizacije so namreč med drugim zahtevale jasno omembo narodne skupnosti, ombudsmana za manjšino in vrsto drugih predlogov in nasploh načelno enakopravnost manjšine. Kot so še dodali, so tri manjšinske organizacije pred več kot letom dni deželni vladi poslale omenjene skupne predloge, NSKS pa je poleg tega zahteval tudi mandat v deželnem zboru, a niso dobile nobenega odgovora.
Na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve so v odzivu poudarili, da je za koroške Slovence najpomembnejša novost, da bodo prvič v zgodovini dežele v ustavi izrecno omenjeni.
Kot še piše STA, je jedro ustavne reforme odprava t. i. proporca v deželni vladi. Na avstrijskem Koroškem bodo tako poslej imeli večinski, koalicijski sistem pri sestavi vlade namesto proporca, ki je doslej določal, da imajo svoje mesto v vladi vse stranke, ki so zastopane v deželnem zboru. Reforma tudi prinaša večjo delitev pristojnosti med deželno vlado in deželnim zborom. V razpravi pred sprejemom so spremembe deželne ustave kritizirali poslanci iz vrst svobodnjakov in Zavezništva za prihodnost Avstrije, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Nova ustava naj bi predvidoma začela veljati prihodnje leto.
Več o novi deželni ustavi v novici slovenskega uredništva ORF.
