Gradbeništvo je trdoživa panoga, ki ne bo propadla

| 28.10.2015, 18:00

Prihodnost gradbeništva v Sloveniji ni rožnata. Promet je od leta 2008 upadel s 3,5 na 1,7 milijarde evrov v letu 2013, v deležu BDP-ja se je prispevek znižal s približno 8 na 4 odstotke, v letu 2014 je prišlo do kratkotrajnega povečanja obsega, ki pa letos že pada. Število zaposlenih se je zmanjšalo z 88 tisoč na dobrih 50 tisoč. Strokovnjaki iz gradbene sfere kljub temu menijo, da je gradbeništvo trdoživa panoga in da ne bo propadla.

Brez novih projektov in evropskega denarja se bo vrednost gradbenih del leta 2016 razpolovila. Naložbe so poleg izvoza eden najpomembnejših generatorjev rasti BDP. A v proračunih za prihodnji dve leti je za naložbe namenjenega precej manj denarja kot v preteklih letih. V proračunu za leto 2016 naj bi ga bilo 700 milijonov evrov manj kot letos. To pa lahko pahne gradbeništvo v novo krizo. Naročil je že zdaj čedalje manj, avgusta letos je bil padec vrednosti opravljenih gradbenih del v Sloveniji med največjimi v Evropi. V primerjavi z letom 2010 je bila avgusta vrednost gradbenih del manjša kar za 36 %. Podjetja so v prvih osmih mesecih letos podpisala za 45 % manj pogodb kot v enakem obdobju lani. »Letos se zaključujejo projekti, financirani s strani EU. To pomeni, da je prehod pogodb na naslednje leto zelo majhen. Posledice bi bile strašljive, nov, ogromen padec. V petih letih nam je od prvih 30 podjetij propadlo 22. Bojimo se, da se bo vsul nov plaz propada podjetij. Zasebni investitorji so izjemno šibki, 3-odstotna gospodarska rast, ki ga pospešuje izvoz, še ne generira novih investicij in bojimo se, da bo 2016/17 tu nastala zelo kritična luknja,« je ob teh napovedih povedal direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenih materialov pri GZS, Jože Renar.

Infrastrukturnih projektov, ki smo jih pospešeno gradili zadnji dve leti z evropskim denarjem - regijski centri za odpadke, čistilne naprave, vodovodi - v novi finančni perspektivi Evropske unije ne bo. A vendar je gospodarski minister Zdravko Počivavšek optimističen v zvezi s pomočjo države panogi. Kot pravi, bomo največ naredili, če se lotimo dveh ključnih infrastrukturnih projektov; to sta tretja razvojna os in drugi tir. »Ti projekti se odmikajo, zato ne bodo odločilni. Bolje, da se na take projekte podjetja sploh ne odzivajo, bolje da računajo na tisto, kar imajo v roki. Podjetja vzdržujejo minimalni obseg poslovanja, kajti veliki skoki jih lahko uničijo, če investirajo v kapacitete, potem se pa ustavi,« pojasnjuje Renar. Predsednik Zbornice za gradbeništvo Slovenije Mirko Požar je tu dodal primer mega projekta TEŠ 6, od katerega je imelo slovensko gradbeništvo bore malo.

Projekti naj bodo izvedeni za pošteno ceno

Zimzelen problem predstavljajo javna naročila. Država na leto skozi naročila razda več kot štiri milijarde evrov, zato so apetiti veliki. Največ kršitev ugotovijo na področju zdravstva in gradbeništva. Javni projekti pomenijo za srednja in velika gradbena podjetja tudi 80 odstotkov vsega letnega prometa, zato javna naročila močno vplivajo na slovensko gradbeništvo. Podjetja, vedoč, da se jim bliža stečaj, gredo v izjemno nizke cene, da podaljšajo tisto svoje obdobje pred stečajem, včasih zaradi tega ne poplačajo upnikov. Tak model uničuje celotno gradbeniško strukturo. »Zato smo na zbornici predlagali, da država podpiše tudi mednarodno konvencijo o preprečevanju socialnega dumpinga v javnem naročanju, tako kot imajo to Avstrijci, da tudi javni naročniki vedo, da je nekje spodnja meja,« je cenovni del problema javnega naročanja pojasnil Renar. Drugi del pa je planiranje, ki mora biti po njegovem mnenju stabilno, kar omogoča podjetjem preživetje.

Nov zakon o javnem naročanju za gradbince prinaša nekaj novosti, a bistvenega, kar bi prineslo k ureditvi razmer na tem področju, ne. Sem spadajo javna naročila kot tudi »obvezno izločanje neobičajno nizkih ponudb. Rešitev je zelo podobna, kar pomeni, da ne bo bistvenega premika. OZS pa je hotela urediti še zaščito podizvajalcev kot najbolj šibko skupino, poleg tega pa smo predlagali, da se javna naročila ne bi oddajala tistim, ki nimajo lastnih kapacitet za izvedbo. Od teh predlogov v novem zakonu niso upoštevali nič, kar nas zelo skrbi,« je spregovoril sekretar sekcije gradbincev na OZS Janko Rozman. Požar pa je še pripomnil, da ponudniki niso ekvivalentna podjetja, saj podjetje s 100 zaposlenimi ne more tekmovati s podjetjem z enim ali dvema zaposlenima. »Naročnik je po zakonu obvezan vzeti najcenejšega. Seveda bo malo podjetje dalo nižjo ceno od večjega. Tu je potem licenciranje ali segmentacija; če želiš delati projekt za 10 milijonov, moraš imeti denimo zaposlenih 10 inženirjev. Naj vsak dela tisto, za kar je usposobljen. Drug vidik pa je predmet gradnje. To se v tujini opredeljuje s popisi, pri nas pa tega ni.« 

Predlogi v zakonu o javnem naročanju

OZS je sodelovala v postopku procesa priprave predloga zakona javnega naročanja, v obliki amandmajev pa so poslali še dodatne predloge za izboljšavo zakona:

1. Da javnih naročil ne bi bilo možno oddati samo na podlagi najnižje cene, saj se s tem povzroča nepopravljiva škoda stroki in celotnemu slovenskemu gospodarstvu. Pri naročanju po najnižji ceni dobi naročnik, torej država, občina in s tem tudi celotna družba, najslabšo kakovost, najkrajši rok trajanja in najvišje stroške vzdrževanja. Kar pomeni, da je dolgoročno gledano, na primer izvedba gradnje bistveno dražje, kot pa bi bila izvedba z višjo kakovostjo. Izvajalci, ki so zaradi nujnosti pridobitve dela prisiljeni ponuditi izvedbo pod ceno, pa kršijo plačilno disciplino, odpuščajo zaposlene, ne plačujejo dajatev…

2. Da se močno zaostrijo pogoji za obvezno izločanje neobičajno nizkih ponudb, saj je predlagana rešitev preohlapna in ne zagotavlja, da bo javni naročnik dejansko izločil neobičajno nizke ponudbe. Kar je v posmeh vsem dosedanjim prizadevanjem za preprečevanje namerno zavajajočih ponudb.

3. Da se uredi in zaščiti podizvajalce del, predvsem v smislu zagotavljanja plačil vsem podizvajalcem, kar sicer novi predlog zakona delno ureja, vendar ne na učinkovit način – OZS predlaga, da mora glavni izvajalec redno dokazovati naročniku (s podpisano izjavo podizvajalca), da ima poplačane vse zapadle obveznosti do svojih podizvajalcev. Prav tako glavni izvajalec naj ne bi imel možnosti samovoljne zamenjave podizvajalcev brez razloga, predvsem pa ne zaradi zahteve, da mora podizvajalec znižati svoje cene pod nivo, ki je bil upoštevan v ponudbi glavnega izvajalca.

4. Da se javnih naročil ne oddaja ponudnikom, ki za izvedbo naročila nimajo svojih kapacitet in so v celotnem postopku zgolj posredniki, ki se skrivajo za koordinacijo in vodenjem del.

5.Da se uvede sistem določanja stroškov gradnje tako za ocenjeno vrednost (24. člen), kot tudi za izvedbo del na podlagi standardiziranih popisov del, normativov za delo in materiala ter strokovnih pravil, ki jih določi stroka na nivoju celotne države.

Dobre prakse v tujini

Kot je povedal Renar, morajo imeti podjetja plane za naprej. Slovenija ima povprečno letno spremembo obsega del v gradbeništvu v zadnjih desetih letih 17,5 %, sosedje Avstrijci pa 2,5 %, s tem da imajo 5-letne plane, bolj fleksibilen trg dela, 30-dnevni odpovedni rok, kar pomeni, da se bistveno bolje prilagodijo in projekte tudi lažje izpeljejo. »Zato predlagamo zlato investicijsko pravilo, torej 5-letni plan, da se prepreči, da bi menjava vlad pomenila tudi spremembo planov in da se ta plan vsako leto nostrificira s podaljškom enega leta. Tako imajo podjetja za 5 let jasno perspektivo, kaj se bo delalo,« se je zavzel Renar. Španija in Portugalska sta imeli še bistveno bolj predimenzionirano gradbeništvo, vendar njihova podjetja, ko je nastopila kriza, so bila sposobna iti na mednarodne trge. Slovenska podjetja pa so se izčrpala tudi v času konjukture z delom po prenizkih cenah.

Požar pa je povedal o primeru v Franciji. »Francoske železnice projektirajo postaje letos, za izvedbo 2018/2019. Tudi za avtomobilsko panogo so povsem normalne 3- oziroma 5-letne pogodbe. Veliko gradbeno podjetje pa ne more reagirati v pol leta.«

To, da tujina veliko ponuja, vedno tudi mladi diplomanti, ki znanje odnašajo čez meje, je povedal dekan Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, dr. Miroslav Premrov.

Kaotično je to, da od krize naprej število gradbenih podjetij narašča, so vedno manjša, z manj kvalificiranim kadrom, mnoge so le posredniki delovne sile in delujejo špekulativno. Sogovorniki v Pogovoru o so vendarle optimistični, če bo le država pri tem opravila svoje poteze in se zgledovala pri praksah v tujini.