Pregled domačih dogodkov od 2. do 9. oktobra

Slovenija | 10.10.2015, 21:02 Tone Gorjup

V središču političnega dogajanja je bila v minulih dneh odstavitev prvega moža Družbe za upravljanje terjatev bank, ki po zagotovilih stroke, ni brez napak, a dela dobro. Posledično so se poslovili vsi tujci, ki so delali v slabi banki in dali vladi proste roke, da nastavi bolj „primerne“ kadre, ki jim bo lahko „zaupala“. Napeto je bilo tudi v zdravstvu, kjer so medicinske sestre napovedovale stavko, a so se po pogovorih z ministrico začasno odpovedale zaostrovanju. Tudi možnost ukinitve otroške srčne kirurgije je odgovorne pripeljala za skupno mizo. Medtem so se v Bukovžlaku pri Teharjah spomnili žrtev medvojnih vojnih in povojnih pobojev ...

Slovesnost v Spominskem parku Teharje

Župnija Teharje in Nova Slovenska zaveza sta minulo nedeljo pripravili spominsko slovesnost za žrtve medvojnega in povojnega nasilja v Spominskem parku v Bukovžlaku. Začela se je s pohod po poti teharskih žrtev od železniške postaje Celje do kraja, kjer je stalo teharsko taborišče, v katerega strpali vrnjene domobrance in civiliste, pa tudi nekatere domačine. Večina med njimi je dočakala smrt v rudniških jaških in drugih breznih, nekateri pa že v samem taborišču. Ob 11. uri je bila sveta maša, ki jo je ob somaševanju duhovnikov daroval celjski škof Stanislav Lipovšek. Domači župnik Miha Herman je v uvodnem delu bogoslužja dejal: „Naj tudi to sveto bogoslužje pomaga k temu, da rajni najdejo pri Bogu večni mir in naš narod odpuščanje in korektne odnose vsak v sebi pa mir srca.“ Tudi škof Lipovšek je v pridigi opozoril na nujnost sprave za trajen in resničen mir ter srečno prihodnost slovenskega naroda. A sprava je mogoča le, če smo pripravljeni odpuščati, odpuščanje pa je mogoče le tedaj, če smo pripravljeni priznati resnico, pa če je še tako boleča, težka in obremenjujoča, je poudaril škof Stanislav Lipovšek in dodal, da je ključ, ki vodi do nje v darujoči in odpuščajoči ljubezni. Pri tem je spomnil še na evangeljsko sporočilo, ki poudarja, da se krščanstvo začne v ljubezni in odpuščanju, ki vključuje vse ljudi, prijatelje in sovražnike. Na spominski akademiji po maši je spregovoril Brane Senegačnik. Kot je dejal, so Teharje kraj strašnega spomina, a je tudi svet kraj, v katerega ne prihajamo zaradi preteklosti, temveč zato, da bi postali vsaj nekoliko boljši ljudje. Na tem kraju se je zgodilo izničenje človeka, ne samo množični pomori političnih nasprotnikov, ampak tudi izničenje njihovega spomina.

Rožni venec na Brezjah

Marija Pomagaj na Brezjah je ob prazniku Rožnovenske Matere Božje v molitvi povezala romarje, ki se zbrali v njeni baziliki, pa tudi poslušalce Radia Ognjišče, ki so prek valov spremljali molitev vseh štirih delov rožnega venca in praznično mašo, ki jo je daroval škof Fran Šuštar. Pri pridigi je dejal: „Molili smo skupaj v cerkvi in molili smo po domovih, tudi s pomočjo Radia Ognjišče. Ob tej molitvi rožnega venca se čutimo povezane z vsemi molivci, poznanimi in nepoznanimi, ne smo tukaj v cerkvi in v Sloveniji pač pa po vsem svetu.“ Škof Šuštar je že pred mašo začel z molitvijo veselega dela rožnega venca. Za njim smo se zvrstili radijski sodelavci v molitvi svetlega dela. Po maši so z žalostnim delom nadaljevali bratje frančiškani, molitev pa so s častitljivim delom rožnega venca sklenile sestre, ki bivajo na Brezjah.

Srečanje sodnikov cerkvenih sodišč

V Mariboru so se v ponedeljek srečali sodniki in drugi uslužbenci metropolitanskih sodišč. Gostitelj mariborski nadškof Alojzij Cvikl je na začetku spomnil na zgodovinski trenutek srečanja dveh sodišč. Zbrali so se na dan, ko so v Rimu škofje s papežem začeli redno škofovsko sinodo o družini. Tudi cerkveni sodniki so varuhi resnice svetega zakona. Njihova prednostna naloga je pomagati zakoncem, da ohranijo nepreklicno zakonsko skupnost. Tistim, ki pa so jo razdrli, sodniki pomagajo premagati dvom, ali je bil njihov zakon resnično sklenjen ali pa je bil ničen od vsega začetka. Na srečanje je prišlo dvaintrideset uslužbencev mariborskega in ljubljanskega metropolitanskega sodišča. Govorili so predvsem o „dokumentu“ papeža Frančiška z naslovom Jezus Kristus, blagi Sodnik, ki bil objavljen na letošnji praznik Marijinega rojstva. V njem gre za poenostavitev in pospešitev ugotavljanja ničnosti zakonske zveze. Na predlog predsednika ljubljanskega sodišča p. Viktorja Papeža so še sklenili, da bo zavetnik obeh sodišč blaženi Monald Koprski, v evropskem merilu priznan strokovnjak cerkvenega prava iz 10. stoletja.

Slaba banka bo odslej bolj "naša"

Tako imenovana slaba banka oziroma Družbe za upravljanje terjatev bank je ostala brez vodilnih mož, ki so prišli iz tujine. Vlada je v torek v vlogi skupščine slabe banke predčasno razrešila predsednika upravnega odbora DUTB Larsa Nyberga in odpoklicala glavnega izvršnega direktorja DUTB Torbjörna Manssona kot člana upravnega odbora. Vlada je namreč ugotovila, da so kljub pozivom ministrstva za finance ostale neskladnosti izplačil in nove plačne politike. Predsednik vlade Miro Cerar je ob tem dejal, da nikakor ne gre za kakršenkoli politični poseg v korporativno upravljanje. O DUTB sta razpravljala tudi odbor za finance in monetarno politiko ter komisija za nadzor javnih financ. Na seji je Nyberg dejal, da vprašanje prejemkov ni pravi razlog odstavitev in da je bil finančni minister Dušan Mramor tarča pritiskov za zamenjavo vodstva. Že pred tem so se odzvali tudi v opoziciji. Andrej Šircelj iz SDS, ki je tudi predsednik komisije za nadzor javnih finance, je med drugim dejal: „Upam, da so člani vlade s predsednikom na čelu, dobro premislili vse zadeve, da so imeli ustrezne podatke na osnovi katerih so odločali in ta so predvideli tako pozitivne kot negativne posledice.“ Predsednica ZaAB in Alenka Bratušek pa je dejala: „Upam, da vlada in koalicija ve, kaj dela. Ne poznam vseh podrobnosti in ne vseh razlogov, je pa nenavadno, da se je vlada odločila ravno za dva tujca.“ Vodstvo DUTB je po njenih ocenah kar nekaj projektov dobro izpeljalo. S tem se strinjajo tudi ekonomisti. Zaradi političnega vmešavanja sta odhod iz slabe banke napovedala še preostala tujca, ki sta se ukvarjala z upravljanjem premoženja, Kasper Ojasoo in Janne Harjunpää.

Medicinske sestre odložile stavko

Poleg razrešitev v Družbi za upravljanje bank je bilo v minulih dneh v ospredju zdravstvo. Sindikat delavcev v zdravstveni negi je v četrtek sprejel sklep o začasni zamrznitvi zaostrovanja. Zaradi nepriznavanja standardov in normativov, ki so jih pripravili v modri knjižici, pa tudi neplačevanja nadur so grozili tudi s stavko, če bi bilo to potrebno. Ker jih je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc sredi tedna sprejela in jim prisluhnila, so od tega zaenkrat odstopili. Dogovorili so se, da se bodo standardi in normativi priznali za strokovna izhodišča in merila za pripravo kadrovskih načrtov za prihodnje leto. Ministrica bo od odgovornih v zdravstvenih ustanovah znova zahtevala, naj zaposlenim v zdravstveni negi izplačajo nadure. Novembra bodo začeli s pilotnim projektom uveljavljanja standardov in normativov na intenzivnih oddelkih po vsej. Ustanovili bodo tudi delovno skupino, ki bo reševala vprašanja, ki zadevajo srednje medicinske sestre. Po novem se bodo redno srečevali na dva meseca.

Bo otroška srčna kirurgija ostala v Ljubljani?

Na ministrstvu za zdravje so od Univerzitetnega kliničnega centra prejeli manjkajočo dokumentacijo programa otroške srčne kirurgije za leto 2012, hkrati pa tudi vizijo izvajanja programa v prihodnje. V njej je med drugim predlog ustavitev programa. Strokovni direktor kliničnega centra Sergej Hojker je dejal, da ustavitev ni najboljša rešitev, a odločitev prepuščajo politiki in stroki. Na zdravniški zbornici podpirajo pobudo kliničnega, da je potrebno najti široko soglasje stroke in sredstva, da bi program otroške srčne kirurgije ohranili. Predsednik zbornice Andrej Možina je dodal: „Če tega konsenza ne bo in se program ne bo mogel obdržati v Sloveniji, bo vse skupaj mnogo mnogo dražje za slovenski zdravstveni sistem in ni nujno, da bo tudi najbolj varno za slovenske otročiče, ki jih bo treba voziti v oddaljene centre.“ Predlagane možnosti je sredi tedna obravnaval zdravstveni svet in sklenil da otroška srčna kirurgija mora ostati v Sloveniji. Klinični center pa mora pripraviti vse potrebno za njeno trenutno ohranitev in napraviti načrt razvoja v prihodnje.

Delegacija Mednarodnega denarnega sklada, ki se je spomladi mudila v Sloveniji, ocenjuje, da so pokojnine in socialni transferji največji izziv za vzdržnost slovenskih javnih financ v prihodnosti. Ob tem opozarja tudi na primere neučinkovite porabe sredstev na področju izobraževanja in zdravstva. Strokovnjaki še ugotavljajo, da je javno-finančni položaj Slovenije še vedno krhek in terja celovite strukturne prilagoditve ter temeljito revizijo javne porabe, ki se je v času krize, med letoma 2008 in 2013, povečala za pet odstotkov BDP. Rast naj bi bila predvsem posledica velikega padca gospodarske rasti na eni ter večje tekoče porabe na drugi strani.

Sodni svet je pri kandidaturi za sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice dal prednost štirim kandidatom. To so vrhovna sodnica Nina Betetto, odvetnik Marko Bošnjak, vrhovni sodnik Miodrag Đorđević in predavatelj s harvardske univerze Klemen Jaklič. Mandat sedanjemu sodniku Boštjanu M. Zupančiču poteče 31. oktobra.

Revolucionarni tabor na demokratično izbiro Balantiča

V prostorih kamniške knjižnice je konec minulega tedna v sklopu socialnega tedna potekala okrogla miza o fenomenu pesnika Franceta Balantiča na Kamniškem. Potem ko sta namreč občinska sveta občin Kamnik in Komenda soglasno potrdila poimenovanje kamniške knjižnice po Balantiču, je kar na lepem to postal politični problem. Župan Marjan Šarec se je ustrašil nekaterih groženj s protestnim shodom in se po posvetovanju s stranko odločil, da bo občinski svet o tem razpravljal še enkrat, ter poiskal, kot pravi, bolj nevtralno ime za knjižnico. Občinski svet naj bi to točko obravnaval že ta mesec. O dilemah, ki se ob tem porajajo, zlasti o miniranju zakonite in soglasne odločitve dveh občinskih svetov s strani ostankov revolucionarne avantgarde so spregovorili Bernard Nežmah, Tomaž Erzar in Andrej Perko. Med drugim so odgovarjali na vrsto vprašanj, ki jih je v uvodu nanizala moderatorka večera Tanja Dominko: ... nam še vedno pripovedujejo, kaj lahko in česa ne, kako smemo razmišljati in kako ne, kdo je heroj in kdo ne, koga smemo častiti in koga ne? Še vedno potrebujemo dovoljenje, da smemo javno govoriti o tem, kako razmišljamo? Se je treba še vedno bati, če razmišljamo drugače? Zdi se, da v nekateri okoljih duh časa zaostaja. Je to občina Kamnik?

Letošnja dobitnica Borštnikovega prstana za življenjsko delo je igralka Ljerka Belak. To najbolj prestižno nagrado za igralske dosežke v slovenskem prostoru si bo nadela ob zaključku 50. festivala Borštnikovo srečanje, ki bo med 15. in 25. oktobrom v Mariboru zbral vso slovensko gledališko smetano.

Iztekata se Teden za življenje in Teden otroka; prvega že od leta 1992 organizira Društvo Gibanje za življenje, drugega pa Zveze prijateljev mladine. Namen Tedna za življenje je predvsem širjenje zavesti o dragocenosti življenja kot zastonjskega daru, povabilo v večjo pripravljenost za sprejemanje življenja, predvsem znotraj družin. Tokratno geslo „Od materinega naročja povišuje naše dneve“ želi spodbuditi, da bi vsak človek odkrival življenje kot dar in si tudi sam prizadeval življenje kot dar, živeti za druge. Teden otroka pa pod geslom: „Nekaj ti moram“ opozarja na pomen iskrenega in pristnega pogovora z otroki. Teden želi starše, pa tudi druge odrasle spodbuditi k razmisleku, ali svoje otroke dovolj poslušajo, se z njimi pogovarjajo, prav tako želijo opogumiti otroke, da se izrazijo in povedo svoje mnenje. Živimo namreč v času, ko se odraslim pogosto mudi in si zato ne vzamejo časa, da bi se z otrokom veliko pogovarjali.

Mitja Petkovšek se poslavlja

Eden najboljših slovenskih športnikov v samostojni Sloveniji, telovadec Mitja Petkovšek, je zaradi vnovičnih težav s hrbtom napovedal slovo od športne kariere. Dvakratni svetovni prvak in štirikratni evropski prvak na bradlji se je s tem odpovedal svetovnem prvenstvu, ki bo konec oktobra v Glasgowu. Tako se je odločil, ker so bile bolečine v hrbtu prehude, je dejal Mitja Petkovšek in dodal: „Sem ugotovil, da mi telo ne omogoča več priprave na svetovno prvenstvo, ki je bil moj nekakšen zadnji motiv in zadnji vlak za vrhunsko gimnastiko.“ Danes 38-letni Petkovšek je prvič nase opozoril leta 1997, ko je na univerzijadi na Siciliji leta 1997 osvojil bron. Istega leta je na svetovnem prvenstvu v Lozani osvojil peto mesto, že naslednje leto pa je najprej prvič v karieri stopil na tretjo stopničko zmagovalnega odra na svetovnem pokalu v Vancouvru, v Zürichu je premierno zmagal. Leta 1998 je osvojil še prvo odličje na velikih tekmovanjih, na evropskem prvenstvu v St. Peterburgu je bil srebrn. Ob Leonu Štuklju, Miru Cerarju in Aljažu Peganu najboljši slovenski telovadec vseh časov se zdaj poslavlja od kariere aktivnega športnika. Naslov svetovnega prvaka je osvojil v Melbournu leta 2005 in v Stuttgartu 2007, evropski prvak pa je bil v Bremnu 2000, Volosu 2006, Amsterdamu 2007 in Lozani 2008, zadnjič pa je na velikih tekmovanjih na odru za zmagovalce stal leta 2012, ko je v Montepellierju na evropskem prvenstvu osvojil bron.