V Odboru 2014 bodo vztrajali z zahtevami po vzpostavitvi pravne države

Slovenija | 22.08.2015, 00:30

Slovenija je med 47 članicami Sveta Evrope na prvem mestu po številu ugotovljenih kršitev človekovih pravic. Kot v pregledu svojega dela med letoma1959 in 2014 navaja sodišče v Strasbourgu, se kršitve največkrat nanašajo na pravici do sojenja v razumnem roku in do učinkovitega pravnega sredstva. V Odboru 2014 menijo, da gre za šokanten podatek, ki po drugi strani potrjuje vse, kar so slovenski javnosti predstavljali sami.

Zaušnica iz Evrope je na mizi, pišejo v Odboru 2014, saj je Slovenija z nečastnim prvim mestom kršiteljice človekovih pravic prehitela celo države kot so Azerbajdžan, Rusija in Turčija. Kot dodajajo, gre za sramoto in tragedijo.

Evropsko sodišče za človekove pravice je do konca leta 2014 prejelo več kot 8400 tožb iz Slovenije, razsodilo je v 323 primerih, v 304 je ugotovilo vsaj eno kršitev. "Najprej slovenski tožilci in nato slovenski sodniki na vseh stopnjah sojenja so Sloveniji naredili neverjetno škodo,2 so prepričani v Odboru 2014. Ob tem opozarjajo na poteptan ugled in tudi stroške, ki jih bomo morali plačati davkoplačevalci.

Kot je znano, je bil Odbor 2014 ustanovljen z namenom varstva človekovih pravic ob odhodu predsednika SDS Janeza Janše v zapor na Dob. Člani so njemu v podporo pripravljali shode pred vrhovnim sodiščem. Potem ko je ustavno sodišče razveljavilo obsodilne sodbe v zadevi Patria in je bil Janša izpuščen, s shodi niso prenehali - novega pripravljajo 9. septembra. Kot so zapisali v zadnjem sporočilu za javnost, bodo vztrajali, dokler v Sloveniji ne bo dejansko vzpostavljena vladavina prava. Tako še naprej zahtevajo javnost in preglednost sodniškega dela, vzpostavitev sistema odgovornosti med funkcionarji v pravosodju, materialno in moralno zadoščenje vsem žrtvam pravosodja po letu 1945 ter neodvisno preiskavo stanja in zlorab v slovenskem pravosodju, ki bi jo opravili tuji pravni strokovnjaki.

Po objavi podatkov sodišča v Strasbourgu prav tako znova zahtevajo odstop predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše in generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja, od slovenske izvršilne oblasti, pravosodnega ministra in predsednika vlade pa pričakujejo poročilo z imeni vseh tožilcev in sodnikov, ki so sodelovali v omenjenih 304 primerih kršitev človekovih pravic, prikaz nastalih stroškov in predstavitev načina, kdo in kako se bo opravičil žrtvam.