Grozdje sorte refošk daje na Kraški planosti vino teran
Bo četrtek prinesel rešitev?
Julijska vročina ne pojenja in rastline do zadnje kapljice poskušajo izkoristiti roso, ki jim jo nakloni zgodnje jutro, če noč ni bila vetrovna. Na vročino in izjemno težke rastne pogoje navajene trte sorte refošk, ki globoko ukoreninjene v rdeči prsti slovenskega visokega Krasa, v svojih nederjih pestujejo grozdje, ki ga bodo pridni kraški vinogradniki jeseni stisnili v sok in po zahtevnem negovanju predelali v teran, pa se verjetno ne menijo za vročo kri njihovih lastnikov, ki so jo do vrelišča spet pripeljale nedavne milo rečeno čudne izjave hrvaškega kmetijskega ministra Jakovine.
Prepričan sem, da ni Slovenca, ki ne bi poznal zgodbe o teranu in ga ponavadi ob posebej slovesnih priložnostih v družbi prijateljev spoštljivo nalil v kozarec ter z občutkom zaužil. Prav zato, da bi se pridelava tega rdečega bisera med vini na tem kraškem koščku naše domovine ohranila in omogočila preživetje tamkajšnjim vinogradnikom, je že pred 15 leti prišlo do zaščite, takoj ob vstopu v Evropsko Unijo pa se je ta zaščita razširila na njeno celotno ozemlje.
Vroča kri kraških vinogradnikov ni brez razloga, saj jim grozi izjemen gospodarski udarec, če bi ta zaščita padla. Skrbi pa predvsem način, kako hrvaška stran poskuša, da bi do tega prišlo.
Zanimivo je namreč iz ust hrvaškega kmetijskega ministra v enem samem stavku slišati najprej, da imajo podporo in razumevanje Evropske komisije, da pričakujejo, da bodo dosegli ugodno rešitev, če pa se to ne bo zgodilo, pa bodo uporabili sodno pot in tožili tako Komisijo kot tudi Slovenijo.
In če se hrvaški kmetijski minister odloča za tak nivo komunikacije, pravzaprav ne preseneča, da so na nižjih instancah slovensko zaščito terana razglasili za prevaro in gredo celo tako daleč, da poskušajo dokazovati, da pravzaprav imajo le oni trs z imenom teran, pa čeprav celo skupne raziskave strokovnjakov z obeh strani meje jasno kažejo, da gre za eno in isto trto in je jasno, v katero smer so potovale cepljenke refoška.
Slovenska vlada trdno stoji na stališču, da mora zaščita terana ostati taka kot je. Zanimivo pa bo videti, kakšno bo v četrtek stališče EU komisarja za kmetijstvo Hogana, ki se bo sestal z našim kmetijskim ministrom Židanom. Zelo čudno bi bilo, da bi se odločil za rušenje evropskega pravnega reda na področju zaščit in bi zastopal drugačno stališče od svojega predhodnika Ciolosa, ki je jasno povedal, da je zgodba glede zaščite terana končana in je zaščita slovenska.
