VIDEO: Papež pri maši v Ekvadorju: Samo zedinjeni lahko pričujemo za evangelij

Svet | 07.07.2015, 18:51 Marjana Debevec

Papež Frančišek je tretji dan svojega obiska v Ekvadorju začel s srečanjem s škofi, zatem pa je v parku dvestoletnice daroval sveto mašo, ki še poteka. Omenjeni park je 125 ha največja zelena površina ekvadorske prestolnice. Kot pove že ime, spominja na dve stoletji državne neodvisnosti, odprli pa so ga pred dvema letoma. Svete maše naj bi se po prvih ocenah udeležilo milijon in pol ljudi. V nagovoru je sveti oče spregovoril o Božji besedi, ki nas vabi živeti v edinosti, da bi svet veroval.

Spomnil je na dvestoletnico osamosvojitve in pretekle pritiske in krike po svobodi. Ta krik naj bi danes povezali z velikim izzivom nove evangelizacije. Zbrane je povabil, naj postanejo en sam vzklik v prepričanju, da nas Njegova prisotnost spodbuja k edinosti. Oče, da bi bili eno, da bi svet veroval – tako je Jezus izrazil svojo željo. Gospod izkusi na lastnem telesu najtežje tega sveta, ki ga ljubi do norosti. Vendar se ne skrije ali pritožuje. Tudi mi živimo v svetu vojn in nasilja. Napetosti niso ne le med narodi in skupinami, ampak so izraz razširjenega individualizma, ki nas ločuje in nas hoče postaviti drug nasproti drugemu. Gre za rane v človeku, katerih posledice se poznajo na vsem stvarstvu. Jezus pa nas vabi prav ta svet. »Jezus pa nas pošilja ravno v ta svet. Naš odgovor ni pretvarjanje, da je vse v redu ali da nimamo sredstev ali da nas okoliščine presegajo. Naš odgovor je odmev Jezusovega krika, pomeni sprejeti milost in nalogo edinosti.«

Medtem ko v svetu vladajo vojne in nasilje, mi kristjani vztrajamo v prepoznavanju drugega, gradnji mostov in odnosov ter učenju kako nositi bremena drug drugih.

Povabilo k edinosti vključuje veselje evangelizacije, saj imamo nekaj velikega za posredovati. Od tu izhaja potreba, da delujemo na vseh ravneh: delati za to, da a bi bili vsi vključeni. Treba se je izogibati sebičnosti in spodbujati dialog in sodelovanje. Srce je treba zaupati bližnjemu brez nezaupanja ali sumničavosti. "Nemogoče je namreč, da bi med nami sijala edinost, če posvetna duhovnost med nami ustvarja vojno, sterilno iskanje oblasti, prestiža, užitkov ali ekonomske varnosti", je poudaril sveti oče.

Evangelizacija pa po njegovih besedah ne pomeni prozelizitma. Slednji je karikatura evangelizacije. Evangelizirati pomeni pritegniti z našim pričevanjem, tiste, ki so oddaljeni in se jim s ponižnostjo približati; biti blizu tistim, ki so obsojeni s strani tistih, ki se čutijo popolni. Bog kliče vse, da bi bili del njegovega naroda, je dejal papež Frančišek in dodal, da nas On spoštuje tudi v naših padcih in grehih.

"Bolj ko je močno občestvo med nami, bolj bo plodno naše poslanstvo", je dejal papež. Misijonarji pa moramo biti predvsem na znotraj, medtem ko naj bomo na zunaj kot mati, kot dom, ki sprejema.

Jezusove sanje o edinosti pa so po papeževih besedah mogoče, ker nas je On posvetil: 'Zanje se posvečujem, da bi bili tudi oni posvečeni v resnici'. Ne gre torej le za nudenje malo tolažbe. Posvetil nas je za osebno srečanje z Jezusom, za evangelizacijsko strast.

Edinost, ki jo zahteva Jezus, pa ni uniformnost, ampak bogastvo različnosti. Takšna edinost je zelo daleč od diktatur in raznih ideologij. Predlog Jezusa je konkreten: Pojdi in tudi ti tako delaj, je rekel tistemu, ki ga je vprašal, kdo je njegov bližnji. Ne gre za popravilo po naših merah, ko ocenjujemo druge. Jezus moli, da bi bili del velike družine, kjer je Bog naš oče in mi vsi smo bratje. To ne pomeni, da imamo iste okuse, skrbi in sposobnosti, ampak smo bratje, ker nas je Bog določil za to. Smo bratje, ker smo opravičeni z Jezusovo krvjo prešli iz smrti v življenje. To je odrešenje, ki ga Bog izvrši. Tako postane del Božanskega »mi«.

Spomnil je na Pavlove besede: Gorje meni, če ne bi oznanjal evangelija. »Bratje, imejte Jezusova občutja, pričujte za bratsko občestvo, ki bo sijalo. Lepo bi bilo, če bi drugi videli, kako skrbimo drug za drugega, se tolažimo in spremljamo«, je dejal sveti oče. Podariti samega sebe pa po papeževih besedah pomeni dovoliti delovati v sebi moči ljubezni, ki je Božji duh; pomeni odpreti se njegovi stvariteljski moči.

Ko se človek daruje, znova najde samega sebe, svojo resnično identiteto Božjega otroka, ki je podoben Očetu in je v občestvu z njim darovalec življenja, brat Jezusa, o katerem pričuje. »To pomeni evangelizirati. Naša vera je namreč vedno revolucionarna«, je svoj nagovor sklenil papež Frančišek.