Gorje svobodnim državljanom

Slovenija | 24.06.2015, 12:39 Marta Jerebič

Ustavno sodišče je naložilo Državnemu zboru, naj spet popravi nek zakon. Tokrat gre za zakon o poslancih. Pustimo ob strani dejstvo, da US prevečkrat nalaga našemu zakonodajnemu telesu, popravilo kakega zakona ali členov zakonov, ker so v nasprotju z Ustavo RS ali pa celo s človekovimi pravicami.

Pustimo ob strani dejstvo, da je večina teh zakonov nastala na ideološkem zelniku retrogradne kontinuitete in dovolimo si vprašanje, kaj lahko pričakujemo državljani od sedanje oblasti za volitve v prihodnosti. Sedanjo oblast pojmujem kot 2/3 večino vladnih in nevladnih strank, kjer skrajna in populistična stališča propagirata in uveljavljata skrajna ZL in propadla ZaAB, druge stranke jim pa kot krotke ovčke sledijo. Ti dve majhni in ekstremistični stranki danes dejansko dajeta ton vladni koaliciji. Ti dve stranki ne pojmujem kot opozicijo, čeprav ne sodelujeta v vladnih poslih, ker sta del glasovalnega stroja vladajoče kontinuitete. Pravzaprav imamo danes podoben položaj kot pod mnogimi Drnovškovimi vladami, ko si je »večen premier« zlahka zagotovil zunajvladno večino, ko je hotel utrjevati privilegije kontinuitete in betonirati mitologijo rdeče zvezde.

V vseh letih demokracije in svobode, še nismo imeli parlamenta kjer bi kontinuiteta mogla sama, brez pogovorov in spoštovanja drugače mislečih, brez pogajanj in koncesij, spreminjati ustavo. Zdaj to večino ima in to večino je in bo zdaj tudi uporabila sebi v prid. S podporo medijske pralnice možganov, bo tudi zlahka plasirala svoje ideje kot sprejemljive za ljudstvo, čeprav je jasno, da kontinuiteto ljudstvo eno figo briga, še najmanj populistične skrajneže ZL. Mislim torej, da ima Cerar osebno veliko večjo odgovornost kot nekoč Drnovšek, da se tudi za ceno svojega osebnega odhoda iz politike, upre poskusom, da se s pravnimi sredstvi izvede protidemokratični ustavni udar. Naj spomnim, da je tudi Hitler postal »Führer« po pravni poti. Postal je legalni nemški diktator, ko je zdaj temu, zdaj onemu preprečil sodelovanje v političnem življenju Nemčije. Skupaj z odličnim medijskim manipulatorjem, pri katerem se še danes tako ali drugače učijo vsi iz te branže, Göbbelsom, je Nemce »uročil« z nacional-populistično retoriko in svet spravil v največjo morijo doslej.

Ampak, ali so naši kontinuitetniki kaj drugačni? Paralele so presenetljive. Korak za korakom, sistematično in premišljeno, porivajo našo državo v pravno-politično stanje, ko bodo lahko le oni na oblasti. Skupaj z vsemi totalitarci nosijo v sebi prepričanje, da so vsi, ki ne mislimo, govorimo in delamo kakor oni, zaslužimo izginotje, če je prilika kakšno Hudo Jamo ali Kočevski Rog, če prilike ni pa vsaj izobčenost od upravljanja države, nevidnost v kulturi in nevladnem svetu v šolstvu pa indoktrinacijo, ki je vredna vsakega komunističnega sistema. Ker so danes časi »pravic«, svoje nasilje nad drugače mislečimi izvajajo pod parolami »človekovih pravic«, proti vernikom pa uporabljajo še priljubljeno krilatico »ločitev Cerkve od države«, vse skupaj pa dobro opremijo s tradicionalnimi fanfarami o »napredku vs. zaostalosti«, liberalnosti vs. konzervativnosti, ipd.

V tem mračnem politično-kulturnem trenutku, se bo naš parlament lotil spreminjanja zakona o poslancih, tako imenovanega »antijanševega zakona«. Namen sprememb v zakonu je jasen. Preprečiti, da bi njim neljubi kandidat, sploh mogel nastopati na volitvah, saj se redno dogaja, da ljudstvo take prav rado pošlje v parlament. In kdo je najbolj priročen, da kaj takega prepreči? Sodniki, ki v srcih nosijo rdečo zvezdo, saj se ne spodobi, da bi jo nosili v javnosti, razen na kakšnih zasebnih. Takih sodnikov, tkim. »naših« pa je na pretek. Kdo pa lahko danes v Sloveniji prepreči, da bi krivosodje koga, tudi popolnoma po nedolžnem, ne poslalo v zapor za 6 in več mesecev in tako odločilno posegli v volitve? Nihče jim tega ta hip ne more preprečiti. Četudi bi US kasneje postavili stvari na svoje mesto, bi bila škoda že narejena, kakor je narejena za pretekle volitve in se vsi »zmagovalci« sprenevedajo, da je vse v najboljšem redu.

Zato sta naša demokracija in naša svoboda v veliki nevarnosti. Zanašati se na Evropo je podobna zmota kakor zanašanje domobrancev in slovenskega demokratičnega tabora na Angleže 1945. Zanašanje na Evropo se bo končalo podobno slabo za nas, kakor se je takrat!

Kontinuiteta namreč z vsem afektom, to je prizadetostjo in pravim sovraštvom, s sodobnimi pravniškimi metodami preganja tistega, ki ji je najbolj nevaren. Preganjanje se ne ustavi pred nobenim zakonom, ne pred teptanjem človekovih pravic, ne pred kleveto, ne pred zlorabo položaja. V prvi inkvizicijski vrsti stojijo nevidni sodniki, ki sodijo v imenu ljudstva in so tako rekoč nedotakljivi, ker imajo »trajni mandat«, čeprav imajo vsaj toliko sramu, da ne dovolijo, da bi jih slikali, kajti anonimnost je pri očitkih vesti vse. V falangi z njimi so novinarji, ki pralnici možganov ne dovolijo, da bi se ustavila. Potem pa še množica nevidnih, neznanih in nepomembnih ljudi, ki sicer ne vedo zakaj jim je prvak demokracije tako antipatičen, vedo pa, da je prav, da ga »ne morejo«. Za ta afekt, ki je prvinski in nerazumen, vprežejo tudi svoj razum, ki služi ohranjanju delitev in sovraštva preteklosti, ki jih je v Slovenijo vpeljala in s krvjo podpisala KPS. Zato nikakor ne podcenjujem nasprotnikov, saj vem, da v svoji brezvestnosti niso idioti, temveč visoko inteligentni ljudje, ki pa niso sposobni razumeti drugega in ga sprejeti, kaj šele biti strpni do njega.

Obsedeni s svojo nedemokratično željo »ostati večno na oblasti«, bodo zdaj spisali zakon o poslancih, ki bo prav gotovo vreden njihove socio-komunistične preteklosti. Vse bo v službi tega prvega in edinega cilja rdeče elite.

Pri tem pa tako nujno potrebujemo nekatere popravke zakona o volitvah v državni zbor, ki bi državljanom omogočil večjo izbiro. Dobro bi npr. bilo, da bi se odpravili volilni okraji. V volilni enoti naj vsaka stranka predlaga listo 11 kandidatov, potem pa volivec, državljan, suveren s preferenčnim glasom, odloči katerega postavi na prvo mesto, katerega na zadnje in mu tako omogoči vstop v parlament. Že ta droben popravek, bi krepko prenovil slovensko politiko. Ne vidim pa nobenega razloga, da zaporniki, ki jim je dovoljeno domala vse in živijo marsikdaj bolje kot pošten davkoplačevalec in imajo neskončno dolg seznam pravic, ne bi ustanovili svoje stranke in kandidirali. Naloga volivca je, da kriminalca ne izvoli, ne pa nekega skrivnega »nravstvenega organa« v tipično komunističnem duhu. Kontinuitetniki dobro vedo, da z vnaprej načrtovano in od njih dirigirano izločitvijo njim nevarnih kandidatov, znatno povečajo svojo možnost za večen obstanek na oblasti. In oni dobro vedo, da danes v Sloveniji lahko kogarkoli dajo zapreti za kolikor časa hočejo. Vse kaže, da nas bodo levičarji peljali po poteh Orbanove Madžarske. Tako bodo spremenili pravila igre, da bodo vedno zmagali. To bi pa pomenilo, da bi dobili pravi levi fašizem.

Ko človek površno, ponavljam, površno pogleda v zgodovino, vidi presenetljive podobnosti med nacisti in komunisti. Odmev je torej imel prav: isti, isti, isti.