VIDEO: Papež počastil torinski prt, daroval mašo ter se srečal z delavci, salezijansko družino, bolnimi in mladimi

Cerkev po svetu | 21.06.2015, 20:04 Marta Jerebič

Papeža Frančiška so v Torinu sprejeli ob 200. obletnici rojstva sv. Janeza Boska in izpostavitvi torinskega prta.

Osrednji dogodke je bila sveta maša med katero je papež spregovoril o Božji ljubezni, ki je zvesta, stanovitna in zanesljiva. Po njegovih besedah ta ljubezen ustvarja vse na novo. "Zveličanje v srce lahko vstopi, kadar se odpremo za resnico in priznamo naše napake, naše grehe," je poudaril sveti oče in dodal, da je Devica Marija "ljubeča in skrbna mati" do vseh svojih otrok. Jezus ji jih je zaupal s križa, medtem ko je samega sebe daroval "v dejanju največje ljubezni". "Ikona te ljubezni je torinski prt, ki je tudi tokrat sem v Torino pritegnil veliko ljudi. Torinski prt privlači k Jezusovemu obličju in mučenemu telesu ter istočasno žene k obličju vsake trpeče in krivično preganjane osebe."

Papežev obisk Torina se je sicer začel s počastitvijo torinskega prta pred katerim se je ustavil v tihi molitvi, še pred tem pa je sledilo srečanje z delavci. V nagovoru je obsodil ekonomijo izključevanja, miselnost 'uporabi in zavrzi', malikovanje denarja, korupcijo, podkupovanje in sporazume z mafijo ter krivičnosti. "Poklicani smo reči NE ekonomiji izključevanja... poklicani smo odločno reči NE malikovanju denarja ...poklicani smo reči NE korupciji, ki je tako razširjena, da se to zdi običajno, čisto normalno obnašanje. NE pajdaškim sporazumom z mafijo, prevaram, podkupovanju in podobnemu. Samo če bomo združili moči, bomo lahko rekli NE krivičnosti, ki poraja nasilje."

Popoldne je sveti oče nadaljeval v cerkvi Marije Pomočnice kristjanov, kjer se je srečal z don Boskovo družino, ki praznuje 200. obletnico rojstva svojega ustanovitelja. Salezijance in Hčere Marije pomočnice je povabil, naj konkretno pomagajo najti pot brezposelnim mladim in mladim, ki so izgubili smisel življenja. Zatrdil jim je, da je njihova karizma danes še kako aktualna.„Salezijanci, ki niso konkretni, jim nekaj manjka.“ Frančišek je pred baziliko pozdravil mlade animatorje oratorijev z vsega sveta. Povabil jih je, naj ne pozabijo, da je prava značilnost oratorijev veselje. Oratorijec z žalostnim ali kislim obrazom ni pravi oratorijec, jim je dejal.

Zatem se je odpravil v cerkev v Cottolengu, kjer se je srečal z bolniki, a je ta dogodek zaradi zasebnosti do pacientov potekal brez navzočnosti medijev. Sveti oče jim je dejal, da na bolne ne gledamo kot na ostarele, ali na bolnike s hudo prizadetostjo. "Vi ste meso križanega Kristusa, katerega čast se imamo dotakniti in mu služiti z ljubeznijo. Zato Mala hiša Božje previdnosti ni dom, kjer se služi ali pomaga, ampak je evangelij,“ je dejal papež, ki se je nato odpravil na Trg Zmage, kjer je potekalo srečanje z mladimi. Tako kot na srečanju s salezijansko družino je tudi tukaj opustil v naprej pripravljen govor in svoje misli osredotočil na tri besede: ljubezen, življenje, prijatelji. Ni mogoče govoriti o ljubezni brez volje do življenja in služenja prijateljem, je dejal papež in izpostavil besede bl. Petra Gregorja Frassatija: živeti, ne životariti. Grdo je videti mlade, ki vegetirajo: "Zelo sem žalosten, ko vidim mlade, ki gredo v pokoj pri 20-ih letih."

Sveti oče se bo v Torinu zadržal še jutri, ko se bo med drugim zasebno srečal s svojimi sorodniki. Kot je znano je namreč papež Frančišek, sicer Argentinec, po svojih prednikih Italijan. Obiskal bo tudi evangeličansko cerkev ter se srečal s tamkajšnjimi verniki.

V nadaljevanju objavljamo podrobna poročila z dogodkov papeža Frančiška

Papež mladim: Bodite čisti v ljubezni

V Torinu že od petka poteka mini svetovni dan mladih, ki poteka pod geslom Največja ljubezen, kar je tudi geslo tokratne izpostavitve torinskega prta. Prav na to temo pa je spregovoril tudi sveti oče, ko je odgovoril na vprašanja treh mladih: invalidke Chiare, brezposelne Sare in študenta Luigija. Papež Frančišek jih je spodbudil k čistosti v ljubezni in služenju ter jih pozval, naj gredo proti toku.

Kako lahko izkusimo ljubezen, ko smo večkrat razočarani; kje najti vero, moč za pot naprej, ko ni dela; kako oznanjati Največjo ljubezen prav vsem? Papež Frančišek je odložil vnaprej pripravljen nagovor in svoj govor osredotočil na tri besede: ljubezen, življenje, prijatelji. Ni mogoče govoriti o ljubezni brez volje do življenja in služenja prijateljem, je dejal papež in izpostavil besede bl. Petra Gregorja Frassatija: živeti, ne životariti. Grdo je videti mlade, ki vegetirajo: “Zelo sem žalosten, ko vidim mlade, ki gredo v pokoj pri 20-ih letih.”

Papež je poudaril, da se ljubezen vrti okoli dveh osi oziroma ima dve razsežnosti: “Ljubezen je bolj v dejanjih kot v besedah. Ljubezen je konkretna.” Ljubezen pa jevedno tudi v dialogu: posluša in odgovarja, je v občestvu.

Kako lahko torej izkusimo Jezusovo ljubezen? Papež poleg že naštetih lastnosti ljubezni poudarja, da je ljubezen spoštljiva do oseb, ne zlorablja oseb. “Ljubezen je čista.”

“V tem hedonističnem in uživaškem svetu vam pravim: bodite čisti!”

Sveti oče je še dejal, da se ljubezen žrtvuje za druge, pomeni služenje: “Če pravim, da ljubim, pa ne služim, ne pomagam, se ne žrtvujem za drugega, to ni ljubezen.”

Ob vprašanju o razočaranju v življenju je papež poudaril, da si izgubil, če zaupaš samo v ljudi. Spregovoril je o hinavščini, ki smo ji bili priča v prejšnjem stoletju: omenil je armenski genocid in šoah. Velesile so imele fotografije, ki so prikazovale, kako ljudi peljejo v koncentracijska taborišča, a jih niso bombardirali, saj so imeli svoje interese. Medtem ko so kristjani trpeli in umirali v ruskih lagerjih, so velesile Evropo delile kot torto. Danes pa živimo kulturo izključevanja oziroma metanja proč. Izključuje se mlade, ostarele, otroke. Vse to zato, ker v ekonomskem sistemu ni v središču človek, ampak bog denar.

Kako torej živeti življenje, ki ne uničuje, ki ne razočara? “Naprej moramo iti s projekti, ki gradijo. Takšno življenje ne razočara.” Papež je med temi projekti omenil pomoč migrantom ali revnim, a ne samo s hrano, ampak tudi izobraževanjem, vzgojo v oratorijih. Mlade je znova pozval, naj gredo proti toku, naj bodo dejavni, pogumni in ustvarjalni. Končal pa je z besedami bl. Frassatija: “Če želite narediti kaj dobrega, živite, ne životarite.”

Papež bolnikom: Vi ste meso križanega Kristusa!

Sveti oče se je po srečanju s salezijansko družino odpravil v cerkev v Cottolengu. Ta kraj je poznan pod imenom torinskega svetnika, ki je njegov začetnik. Gre za ustanovo, katere ime je v resnici Mala hiša Božje previdnosti. Nastala je, ko je sv. Jožef Benedikt Cottolengo, ki je živel med letoma 1786 in 1842, zaradi neučinkovitosti takratnega zdravstvenega sistema v neki umazani sobi videl umreti mlado mater. Danes je omenjena bolnišnica kraj zdravljenja in molitve ter obenem dom za tiste, ki nikjer drugje niso zaželeni.

Po osebnem ganljivem srečanju z bolniki je papež dejal: "Na vas ne gledamo kot na ostarele, ali na bolnike s hudo prizadetostjo, skoraj nevredne življenja. Vi ste meso križanega Kristusa, katerega čast se imamo dotakniti in mu služiti z ljubeznijo. Zato Mala hiša Božje previdnosti ni dom, kjer se služi ali pomaga, ampak je evangelij." Dogodek je potekal za zaprtimi vrati, da bi zavarovali zasebnost bolnikov. Papež jim je dejal, da ni mogel priti v Torino, ne da bi jih obiskal. Čas, v katerem je živel njihov ustanovitelj Cottolengo, je po besedah svetega očeta podoben današnjemu. Tudi danes so ubogi izključeni. Na področju medicine je sicer prišlo do velikega napredka, vendar pa se je razširila tudi kultura, ki zavrže vsakogar, ki ga ne potrebuje več. Gre namreč za posledico antropološke krize, ki v središče ne postavi človeka, ampak potrošnjo in ekonomske interese, je bil odločen Frančišek.

Med žrtvami te kulture je papež omenil še posebej ostarele. Njihovo dolgo življenje ne vidimo vedno kot Božji dar, ampak včasih kot težavo, ki jo je treba prenašati, še posebej kadar je povezano z boleznijo. "Ta miselnost ni dobra za družbo," je dejal sveti oče. "Zato je naša dolžnost razvijati protitelesa proti temu načinu obravnavanja ostarelih, bolnih in prizadetih."

Sveti oče je spomnil, s kakšno nežnostjo je Cottolengo ljubil te ljudi. "Zato nas lahko on uči novega pogleda na človeka; uči nas konkretne ljubezni, da bi lahko mnogi ubogi in bolni našli dom, kjer bodo živeli kot v družini; kjer se bodo čutili sprejete in ne zavržene ali da jih le prenašamo," je poudaril papež. Zbranim je zatrdil, da so ti bolniki dragoceni udje Cerkve, Kristusovo križano meso in mi imamo čast, da se ga lahko dotaknemo in mu služimo z ljubeznijo. "Z Jezusovo milostjo ste lahko pričevalci in apostoli Božjega usmiljenja, ki odrešuje svet," je dejal sveti oče. To delo pa gre lahko naprej le, če je podprto z molitvijo. Zato se je sveti oče posebej zahvalil kontemplativnim redovnicam in vsem, ki jih spremljajo v molitvi.

Papež salezijanski družini: Če niste konkretni, vam nekaj manjka!

Papežev obisk Torina se je popoldne nadaljeval s kosilom na sedežu torinske nadškofije. Frančišku so se pridružili mladoletni zaporniki, ki prestajajo kazen v zaporu Ferrante Aporti, nekaj imigrantov in brezdomcev ter ena romska družina. Po kosilu se je sveti oče napotil v svetišče Marije Tolažnice, kjer se je zaustavil v nekaj minutni molitvi, od tam pa se napotil v cerkev Marije Pomočnice kristjanov, kjer se je srečal z don Boskovo družino, ki praznuje 200. obletnico rojstva svojega ustanovitelja. Ob svetem očetu so se zbrali salezijanci in Hčere Marije pomočnice. Papež se je po cerkvi z mnogimi med njimi osebno pozdravil ter nato tiho molil pred grobom don Boska.

V uvodnem pozdravu je predstojnik salezijancev spregovoril o don Boskovi ljubezni do mladih in njegovem zaupanju v Marijo in v Cerkev. Opisal je tudi razvoj salezijancev po vsem svetu. Povedal je še, da bo osrednja slovesnost ob 200. obletnici rojstva don Boska letos 16. avgusta, za kar je papeža prosil blagoslova. Nato pa jih je sveti oče povabil, naj konkretno pomagajo najti pot brezposelnim mladim in mladim, ki so izgubili smisel življenja. Zatrdil jim je še, da je njihova karizma danes še kako aktualna. Salezijanci, ki niso konkretni, jim nekaj manjka, je zatrdil sveti oče. 

Papež jim je povedal, da je dolgo razmišljal, kaj bi jim povedal. Govor je tudi napisal, pa se mu je zdel preveč formalen. Zato ga je predal njihovemu vrhovnemu rektorju. On pa jim je spregovoril prosto.

Spregovoril jim je o svoji izkušnji s salezijanci, s katerimi je bila povezana vsa njegova družina že ob prihodu v Argentino. Njegov oče se je povezal z nogometnim klubom, ki ga je ustanovil salezijanec leta 1908. Želel je namreč pomagati mladim s ceste. Povedal je, da se je kot mlad fant spovedoval pri salezijancu in ta mu je tudi pomagal na njegovi poti. Mama je bila eno leto paralizirana po četrtem porodu, tri večje otroke pa je v tem času poslala k salezijancem. "Tam sem se naučil ljubiti Marijo. Vzgajali so me k lepoti, delu in čustvenosti, kar je bilo značilno za don Boska, ki je z ljubeznijo je pomagal oblikovati tudi čustvenost mladih." Vse to je prejel od salezijancev.

Don Bosko je bil po papeževih besedah sposoben vzgajati za pravo čustvenost, saj imel dobro, a odločno mater, ki je z veliko ljubeznijo vzgajala njegovo srce. Zato ne moremo razumeti don Boska brez matere Margerite. "Sprašujem se ali salezijanci danes, ko gre za vzgojo mladih, pokažejo, kako je njegova mati vzgajala don Boska."

Konec leta 1800 je bilo območje Torina prepleteno z mnogimi slabimi, celo hudičevimi stvarmi in masonerijo. Vendar pa je to mesto dalo tudi veliko svetnikov.

Danes so se mnoge stvari izboljšale. Situacija mladih pa je bolj ali manj podobna, je poudaril papež. Don Bosko je delal z mladimi brez službe, na cesti. Zanje je celo tvegal svojo duhovniško službo. Šlo je namreč za mlade, za katere so mislili, da z njimi ni mogoče ničesar narediti. Danes je 40 odstotkov mladih v Italiji brez službe: ne študirajo in delajo. "Vi imate isti izziv kot ga je imel don Bosko: posvetiti se tem mladim." Don Bosko je z njimi igral športne igre, kar po papeževih besedah prispeva k zdravi tekmovalnosti, lepoti, da delamo vsi skupaj in je hkrati pot vzgoje. Potem pa je pripravil tudi šole za obrtniške poklice. "So danes salezijanci sposobni mlade vzgajati za nujno potrebne poklice?," je vprašal papež. Narediti na primer tečaj za električarja… Papež jih je povabil, naj jim pomagajo, da se bodo lahko lotili kakšnega majhnega dela. Kmalu pa bodo lahko napredovali.

"Sprejmite izzive današnjega časa: vzgajati in prinašati salezijansko veselje." Lačnim je treba seveda najprej dati hrano, vendar jih je potem treba tudi vzgajati. Mnogi so v drogi, naredijo samomor, so v depresiji. Treba jim je dati veselje, da bodo lahko šli naprej.

Zatem je papež spregovoril o treh belih ljubeznih don Boska in sicer: Marija, evharistija in papež.

Danes mnogi ne govorijo več o Mariji z ljubeznijo, kot je govoril don Bosko. Druga njegova ljubezen je bila evharistija. Po papeževih besedah salezijanci pomagajo mladim vstopiti v evharistično skrivnost, opravljajo adoracije.

Tretja ljubezen pa je papež, ker je don Bosko ljubil Cerkev. "Ne sramujte se Cerkve, ki se mora sicer vsak dan spreobrniti, vendar je sveta Mati Cerkev," jim je dejal papež ter se jim zahvalil za vse, kar naredijo, za vse misijonarje po svetu ter zatem odločno zatrdil: "Salezijanci, ki niso konkretni, jim nekaj manjka."

Papež Frančišek je nato na trgu pred baziliko pozdravil mlade animatorje oratorijev z vsega sveta. Povabil jih je, naj ne pozabijo, da je prava značilnost oratorijev veselje. Oratorijec z žalostnim ali kislim obrazom ni pravi oratorijec, jim je dejal. Povabil jih je torej k veselju in k ljubezni do Jezusa. Samo tako bodo namreč drugim pomagali, da se bodo srečali z Jezusom.

Papež med mašo v Torinu o zvesti Božji ljubezni, upanju, miru za vse tudi tiste, ki bežijo pred vojnami in preganjanjem ter torinskem prtu

Prebivalstvo Torina, in vsega Piemonta se je skupaj s svojimi škofi in duhovniki danes dopoldne zbralo na prostranem Trgu Vittorio Veneto blizu reke Po, da bi prisostvovalo evharistični daritvi papeža Frančiška. Pozorno so prisluhnili njegovi homiliji ter sodelovali pri prošnjah vernikov, ki so jih izrekli zastopniki različnih slojev domačinov in priseljencev. O raznolikost ljudi, ki so v Torinu našli svoje zavetje in v občestvu Cerkve svoj novi dom, je zgovorno približala darovanjska procesija sestavljena iz ene afriške in ene evropske družine, kjer so papeževe posebne pozornosti bili deležni zlasti otroci.

Med sveto mašo je papež Frančišek spregovoril o Božji ljubezni, ki je neomajno zvesta, ki je stanovitna in zanesljiva in je postala očitna v življenju in delu številnih svetnikov in blaženih. Zaželel je, „naj Sveti Duh tudi nam pomaga k zavedanju o vplivu njegovega delovanja, ki nas lahko naredi stanovitne in močne v malem in velikem trpljenju, sposobne ne zapirati se pred težavami, pogumno se soočiti z življenjem in na prihodnost gledati z upanjem. Tako kot nekoč v viharju na Galilejskem jezeru je tudi danes na morju našega življenja Jezus tisti, ki premaga sile zla in grožnje obupa. Mir, ki nam ga podarja On, je za vse, tudi za številne brate in sestre, ki bežijo pred vojnami in preganjanjem v iskanju miru in svobode“.

Papež je tudi povabil, da bi se vprašali, če smo trdni na tej skali, ki je Božja ljubezen. Tudi kristjani smo v nevarnosti, da se pustimo ohromiti strahovom pred prihodnostjo in iščemo varnost v stvareh, ki minejo. Ali pa v taki obliki družbe, ki je zaprta in teži k izključevanju namesto k vključevanju. „Na tej zemlji so zrasli številni svetniki in blaženi, ki so sprejeli Božjo ljubezen in jo razširili v svetu, svobodni in trmasti svetniki.“ Po sledeh teh pričevalcev lahko tudi mi živimo veselje evangelija. In sicer preko usmiljenja ali ko si delimo težave z ljudmi. Papež je posebej spomnil na družine, ki so krhke, ki jih je zaznamovala ekonomska kriza. Družine morajo čutiti materinsko ljubkovanje Cerkve, da gredo lahko naprej v zakonskem življenju, vzgajanju otrok, skrbi za ostarele in tudi posredovanju vere mladim generacijam.

Ob koncu svete maše je papež Frančišek pred molitvijo angelovega čaščenja spomnil na Marijino materinsko ljubezen do vseh njenih otrok, ki jih je Jezus njej zaupal, ko je visel na križu in je samega sebe daroval v največjem dejanju ljubezni. Spomnil je, da je podoba ljubezni sveti „sindon“, torinski prt. Jezusovo mučeno obličje in telo na njem, usmerjata hkrati k obrazu vsakega trpečega in po krivici preganjanega človeka, je dejal in nadaljeval, da „Kristusova ljubezen... priganja“ tudi nas, kot je to bilo življenjsko vodilo sveta Jožefa Cottolenga. S podobno apostolsko gorečnostjo so bili prežeti številni sveti duhovniki te pokrajine vse od don Boska, katerega dvesto-letnico rojstva obhajamo, je še dodal. Nato je sveti oče besedo zahvale namenil duhovnikom in redovnikom: „Z zavzetostjo se posvečate pastoralnemu delu in ste blizu ljudem in njihovim problemom. Spodbujam vas k veselemu služenju s pozornostjo na to, kar je v oznanjevanju evangelija bistveno.“

Papež Frančišek vse, zlasti družine, mlade, ostarele, zapornike, trpeče in bolne izročil nato priprošnji Device Marije, da bi mogli živeti v pravičnosti, miru in bratstvu, „da bi vera vseh bila trdna, močno njihovo upanje in rodovitna njihova ljubezen, da bi vsi skupaj bili „sol in luč“ te blagoslovljene dežele, katere vnuk sem tudi jaz sam“.

Obisk Torina je sveti oče začel z molitvijo pred torinskim prtom in srečanjem z delavci

Papež Frančišek se danes in jutri mudi v Torinu, ki ga ob izpostavitvi Jezusovega mrtvaškega prta že dva meseca preplavlja nepretrgan tok romarjev z vsega sveta. Tudi sam je počastil torinski prt, najprej pa se je ob prihodu v mesto srečal z delavci. V nagovoru je obsodil ekonomijo izključevanja, miselnost 'uporabi in zavrzi', malikovanje denarja, korupcijo, podkupovanje in sporazume z mafijo ter krivičnosti.

Srečanje papeža z delavci se je začelo s pričevanji treh Torinčanov, ki so med drugim poudarili, kako je še posebej v teh kriznih časih pomembna vera v Boga in podpora družine.

“Delo ni potrebno samo za ekonomijo, ampak tudi za človeško osebo, za njeno dostojanstvo, za njeno državljanstvo ter družbeno vključenost,” je dejal papež in dodal: “Poklicani smo reči NE ekonomiji izključevanja... poklicani smo odločno reči NE malikovanju denarja ...poklicani smo reči NE korupciji, ki je tako razširjena, da se to zdi običajno, čisto normalno obnašanje. NE pajdaškim sporazumom z mafijo, prevaram, podkupovanju in podobnemu. Samo če bomo združili moči, bomo lahko rekli NE krivičnosti, ki poraja nasilje.”

Papež Frančišek se je zavzel za ekonomski model, ki bo v službi skupnega dobrega. Pozval je tudi k vlaganju v izobraževanje in solidarnosti med generacijami. “Krize ne moremo premagati brez mladih, otrok in starih staršev. To so moč za prihodnost in spomin preteklosti, ki nam kažejo smer, kam je treba iti.”

Papež je delavce spodbudil, naj bodo pogumni: “To ne pomeni potrpežljivost, ali vdajte se, ampak nasprotno, upajte si, bodite pogumni, pojdite naprej, bodite ustvarjalni! Bodite obrtiki, obrtniki prihodnosti.”

V Torinu je brezposelnih približno desetina prebivalstva, papež pa je opozoril tudi na stopnjo natalitete v Italiji, ki je na ničli.