VIDEO: Naša zemlja potrebuje celostno ekologijo
Marta Jerebič
Papež Frančišek v dolgo pričakovani okrožnici o varovanju stvarstva poziva k odgovornosti in ekološkemu spreobrnjenju. Dokument nosi naslov Laudato si. Gre za prve besede Hvalnice stvarstva ali Sončne pesmi sv. Frančiška, ki se v slovenskem prevodu glasijo Hvaljen, moj Gospod. Kot je povedal vatikanski tiskovni predstavnik, še nikoli ni bilo toliko zanimanja za kak papeški dokument. Okrožnica je razdeljena na šest poglavij, papež pa v njih analizira sedanje stanje in korenine ekološke krize. Osrednja tema je predlog za celostno ekologijo – vse je namreč med seboj povezano in ima posledico na celotno družbo. Papež predlaga nekaj smernic za delovanje, pri čemer izpostavlja pomen dialoga, na koncu pa spregovori tudi o ekološki vzgoji in duhovnosti.
Papež v okrožnici pravzaprav objavlja dvojni poziv: k varovanju našega skupnega doma, nadzoru podnebnih sprememb in drugih okoljskih škod, prav tako pa tudi poziv k spremembi modela razvoja k trajnostnemu in celotnemu razvoju, zlasti za revne.
Glavna misel je torej celostna ekologija - ekološka kriza se namreč odraža tudi na socialnem področju. Pri pisanju okrožnice se je navdihoval tudi pri spisih ekumenskega patriarha Bartolomeja. Ta je na predstavitev poslal metropolita iz Pergama Johna Zizioulasa, ki je med drugim spregovoril prav o socialni razsežnosti ekološke krize in ekološkem grehu: »Ekološki greh ni samo greh proti Bogu, ampak tudi proti bližnjemu in ni samo greh proti človeku našega časa, ampak tudi proti prihodnjim rodovom. Ko uničujemo naš planet, da bi zadovoljili pohlep po naši sreči, prihodnjim rodovom zapuščamo svet, ki je nepopravljivo uničen z vsemi negativnimi posledicami na njihova življenja.« Pravoslavni metropolit je predlagal skupni dan molitve za stvarstvo.
»Z našim skupnim domom nismo dobro ravnali,« je papeževo ugotovitev citirala predsednica ameriške dobrodelne organizacije Catholic Relief Services, dr. Carolyn Woo. Potrošniškega modela namreč ne zanima skupno dobro. Ustvarjanje ekološke skupnosti pa medtem s seboj prinaša vrsto vsakdanjih dejanj, ki težijo k varovanju stvarstva. Okrožnica jih nekaj našteje, med drugim omenja primerno in solidarnostno potrošnjo, manjšo uporabo klimatskih naprav, ugašanje luči in pravilno ravnanje z odpadki. Papež poziva, naj se v razprave o okolju vnese pravičnost, saj brez pravičnosti ni mogoče prisluhniti ne kriku zemlje, ne kriku revnih.
Nadalje poudarja, da izčrpanost virov ne more biti izgovor za vojne. Piše, da izčrpanost nekaterih virov ustvarja ploden teren za nove vojne, ki vedno povzročijo veliko škodo okolju – tveganja so še posebej ogromna, ko pomislimo na jedrsko in biološko orožje.
Papež analizira tudi človeške korenine ekološke krize. Vzroki krize so po njegovih besedah v tehnokratski miselnosti in pretirani stopnji antropocentrizma, ki prinaša mišljenje »uporabi in zavrzi«, ta pa opravičuje vsako obliko odpadkov, tako naravnih kakor človeških. Papež poziva tudi k zaščiti dela ter široki in odgovorni razpravi o gensko spremenjenih organizmih.
Frančišek nadalje opozarja, da srečanja o okoljskih temah v preteklosti niso odgovorila pričakovanjem zaradi pomanjkanja politične volje. Cerkev ne želi postavljati definicij o znanstvenih vprašanjih, niti ne želi nadomestiti politike, temveč želi povabiti k pošteni ter jasni razpravi, je še zapisal papež, ki je že v preteklosti dejal, da želi z okrožnico prispevati tudi k podnebni konferenci, ki bo decembra potekala v Parizu. Kot delno že omenjeno, papež rešitve za okolje med drugim vidi v 'Evangeliju Stvarstva', celostni ekologiji, dialogu, vzgoji, ekološki spreobrnitvi in duhovnosti.
