Zdravniki z enodnevno stavko zahtevajo potrditev standardov in normativov

Slovenija | 28.05.2015, 12:38

V sindikatu Fides so že ob enourni opozorilni stavki zdravnikov konec aprila napovedali, da bodo zaostrili dejavnosti, če ministrstvo za zdravje ne bo prisluhnilo njihovim zahtevam. Ker ni potrdilo standardov in normativov v modri knjižici, zdravniki danes stavkajo ves dan. V zdravstvenih ustanovah so različno organizirali delo, med drugim je odvisno od narave njihovega dela. Tam, kjer obravnavajo predvsem mlajše od 18 in starejše od 65 let, zdravniki delajo, v specialističnih ambulantah in bolnišnicah bolnike prenaročajo.

Delo zdravnikov v času stavke

Zdravniki so začeli stavkati ob 7. uri. Po jutranjih raportih oziroma predajah dela med izmenami so se odpravili na sestanke, kjer so jim sindikalni zastopniki predstavili vzroke za stavko in zahteve. Po sestankih so se zdravniki vrnili na oddelke oziroma v ambulante, kjer zdaj skrbijo za tiste bolnike, ki jih morajo skladno z zakonom o zdravniški službi oskrbeti kljub stavki. To so vsi nujni primeri oziroma bolezenska stanja, pri katerih bi opustitev zdravljenja v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro ali celo smrt. Poleg tega je zdravnik v času stavke dolžan opravljati vse zdravstvene storitve za otroke do 18. leta starosti in bolnike, starejše od 65 let, ter vse zdravstvene storitve v zvezi z nosečnostjo in porodom.

V največji slovenski bolnišnici, ljubljanskem kliničnem centru, so bolnike, v starostni skupini med 18 in 65 let in ki nimajo nujnih stanj ali raka, prenaročili. Preiskave in ostala diagnostika so zamaknjeni za od 10 do 14 dni. Na oddelkih zagotavljajo minimalen standard - vizite tečejo normalno, stalno je dosegljiv specialist. Urgentna služba deluje kot običajno. Na polikliniki so ponekod zmanjšali število kontrolnih ambulant, za otroke ambulante delujejo nemoteno, prav tako pediatrična klinika.

V mariborskem kliničnem centru so vsi zdravniki bodo na delovnem mestu. Nenujne operacije pri bolnikih, starih od 18 do 64 let, so prestavili na najbližje termine. Ljudi so tudi pozvali, naj zaradi manjših težav ne hodijo v bolnišnico. Zagotavljajo tudi, da ne bo prišlo do podaljšanja čakalnih vrst.

Zdravniška stavka ne vpliva na oskrbo bolnikov na ljubljanskem onkološkem inštitutu. Stavkovne zahteve zdravnikov tam podpirajo, a zaradi narave dela sprememb na posameznih oddelkih ni.

Medtem je delo okrnjeno v zdravstvenih domovih po državi. V Ljubljani, na primer bolnikov za danes niso naročili na ure. V Mariboru bodo v času stavke poskrbeli za vse nujne primere, posebnih težav ne pričakujejo.

Kaj zdravniki zahtevajo?

Kot že omenjeno, najprej sprejem standardov in normativov. Zbrani so v modri knjižici, ki so jih zdravniške organizacije pripravile že leta 2008. "Standardi in normativi, zapisani v modri knjižici, so merilo za to, kaj mora zdravnik narediti. Direktor zdravniku, ki jih ne bi dosegal, sicer ne more znižati plače, ker tega ne dopušča zakon, a lahko mu skrajša delovni čas. Tistega, ki bo presegal obremenitve, a bo delo še potekalo v zdravem okolju, ga bo lahko nagradil," je za naš radio povedal predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin. Druga zahteva je postopna vzpostavitev razmerja ena proti tri med povprečno slovensko plačo in povprečno plačo zdravnika. "Minimalna plača je 508 evrov neto, plača specializanta na koncu specializacije, ki je že sposoben postaviti diagnozo in zdraviti pacienta, ki se mora za to po gimnaziji šolati še dvanajst let, sta dve minimalni plači. To je nevzdržno in nedopustno."

Ministrica: Stavka je neprimerna in nepotrebna

Pristojna ministrica Milojka Kolar Celarc meni, da gre za legitimen pritisk na predstavnike oblasti, a je v tem trenutku popolnoma neprimeren in nepotreben. Vztraja tudi, da stavka ne bo plačana, saj po njenih besedah vlada ne krši niti kolektivne pogodbe niti kakšnega drugega dogovora.

Do zdaj tri večje stavke zdravnikov

Današnja stavka ne bo prva takšna akcija zdravnikov za doseganje ciljev. Največja stavka je bila med 21. marcem in 12. aprilom leta 1996. Takrat so zdravniki zahtevali predvsem povišanje plač. Še ena stavka, bila je nekoliko milejša in je trajala dva tedna, je bila leta 2002, takrat sta bili v ospredju zahtevi po upoštevanju 40-urnega delovnega tedna ter ustreznem plačilo ur, ki presegajo ta delovnik. Tretji večji protest zdravnikov je sledil leta 2010. Tudi takrat se zdravniki niso odločili za klasično stavko, so pa za več kot 10 dni umaknili soglasje za delo prek polnega delovnega časa. Za to potezo so se odločili, ko je državni zbor potrdil novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki je med drugim znižala višino dodatka za nadurno delo.