Blaž LesnikBlaž Lesnik
Miha MočnikMiha Močnik
Petra StoparPetra Stopar
Helena Škrlec z gosti oddaje Pogovor o (foto: ARO)
Helena Škrlec z gosti oddaje Pogovor o

Možina, Kuštrin, Toth in Lavre o primeru zdravnika Radana

Slovenija | 25.05.2015, 20:40

Rok za odstop, ki ga je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc postavila vodstvu ljubljanskega kliničnega centra zaradi primera Ivana Radana, se je iztekel. Iz naše največje bolnišnice so sporočili, da ne pristajajo na politiko ustrahovanja. Člani strokovnega sveta so napovedali odstop, če bo vodstvo odstavljeno. Kolar Celarčeva tega ne komentira. Z njenega ministrstva so sporočili, da bo svet te zdravstvene ustanove pozvala, naj začne postopek ugotavljanja odgovornosti vpletenih v zgodbo, ki je v zadnjem tednu močno zaznamovala Slovenijo. Medtem je o nekdanjem zdravniku nekdanje nevrološke klinike, ki naj bi naj bi domnevno umoril več bolnikov, odločalo drugostopenjsko razsodišče zdravniške zbornice. Sklepi naj bi bili znani v tednu dni.

Predsednika zdravniške zbornice Andreja Možino je primer Radan pretresel in ga obžaluje. A obenem je za naš radio spomnil, da tragičnih dogodkov ni mogoče povsem preprečiti, je pa treba stremeti k temu, da jih bo čim manj. "Na vrsti smo, da raziščemo vse razloge, zakaj je do tega prišlo, in predvsem, da vzpostavimo instrumente, da do česa takšnega ne bo več prihajalo." Predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin je kritičen do senzacionalističnega poročanja. "Moti me, da se kolega Radana medijsko obravnava kot množičnega morilca, postavljajo in lepijo se mu marsikatere diagnoze, a nič še ni dokazano," je dejal za Radio Ognjišče. Kuštrin kot zdravnik, ki dela na kirurški intenzivni terapiji, zelo dobro ve, kako je s kritično bolnimi. Po njegovih besedah se morajo zaposleni v zdravstvu držati več postulatov, ki izhajajo iz etičnih pravil. "Očitno so odpovedali, zatajili nekateri mehanizmi nadzora in strokovnega vodenja. To je gotovo eden od razlogov, da je prišlo do tega primera," ocenjuje član skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Martin Toth. Gradnja ustrezne varnostne politike sprejemanje ustreznih protokolov v zdravstvenih ustanovah je, tako direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Janez Lavre, dolg proces. "Kakršenkoli varnostni incident je opozorilo, da so napake možne, tudi če je sistem dober oziroma se gradi. Te napake moramo priznati, o teh napakah se moramo pogovoriti," je dodal.

Proaktivni pristop k tej problematiki zagovarja tudi Možina, saj se bo sistem varnosti le tako lahko s časom okrepil. "Najhuje, kar se lahko dogaja, sta strah in pometanje pod preprogo." Kot ob tem poudarja Kuštrin, bo moral vsak, ki v teh dneh daje izjave, ki šokirajo javnost, stati za njimi, jih dokazati in tudi pojasniti, zakaj opozoril ni izrekal že prej. "Imam občutek, da so nekateri doživeli trenutek možnosti javnega nastopanja in se ne zavedajo posledic izrečenih besed, ki so povzročile vznemirjenje v javnosti." Da zaupanje ljudi v delo zdravnikov kljub vsemu ostaja, je prepričan Toth. "Delo v zdravstveni dejavnosti je zelo zapleteno. Nešteto dejavnikov je, ki lahko vplivajo na odnose, rezultate, zato ne smemo na vsako napako ali slab trenutek zdravnika, medicinske sestre gledati tako, kot da imamo več Radanov po Sloveniji." Ustrezna komunikacija med poklicnimi skupinami v nekem zdravstvenem zavodu ter povezanost in enotnost timov, za kar skrbi vodstvo, so po Lavretovem prepričanju izrednega pomena. "Tudi v naši bolnišnici se kdaj zgodi kakšen incident. Takrat se pogovorimo, narejeni so zapisniki. Stvar se razišče in razčisti, tako da je jasno, kaj in kako."

Aktualne razmere, tudi korupcijo v zdravstvu in zavlačevanje z zdravstveno reformo, bomo s sogovorniki pretresali v sredini oddaji Pogovor o ob 17.05.

Slovenija, Politika