Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle
Ministri Demosove vlade obudili spomin na njeno enotnost in učinkovitost
Slovenija
Demosova vlada je pustila za seboj izkušnjo enotnega in učinkovitega delovanja izvršilne oblasti, je po sobotnem srečanju ministrov prve demokratično izvoljene slovenske vlade poudaril njen predsednik Lojze Peterle. K podobnemu ravnanju je pozval tudi aktualno vlado, ki naj vendarle opravi reforme - ne le zaradi Bruslja, pač pa "zaradi nas samih".
Ministri prve demokratično izvoljene slovenske vlade so se ob njeni 25. obletnici na pobudo njenega predsednika, danes pa evropskega poslanca Lojzeta Peterleta, sešli na srečanju na Brdu pri Kranju. V pogovoru, ki se ga je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, so obudili spomin na čas izpred četrt stoletja in se dotaknili tudi aktualnih družbenih razmer.
Peterle je v izjavi za medije po srečanju izpostavil, da je Demosova vlada v kratkem času dosegla rezultate, ki so neprimerljivi z drugimi. Osamosvojitev je bila najodgovornejša naloga, ki jo je prevzela ta vlada in jo s podporo parlamenta tudi izpeljala. "Ta vlada pustila za seboj izkušnjo enotnega in učinkovitega delovanja izvršilne oblasti," je poudaril.
Med njenimi uspehi je Peterle ob osamosvojitvi naštel tudi uvedbo lastnega denarja, demokratične reforme, mednarodno priznanje in spremembo negativnih trendov v gospodarstvu. Ob tem je izrazil prepričanje, da daljši mandat te vlade pomenil drugačno Slovenijo. "Trendi, ki smo jih takrat zastavili z reformami, so se potem obrnili precej nazaj," je pojasnil.
V Demosu so namreč želeli zaključiti z dogovorno ekonomijo ter uvesti evropske standarde pravne države in socialno-tržnega gospodarstva. Pozneje pa je prišlo do "nekakšne restavracije dogovorne ekonomije", ki po njegovi oceni še danes igra ključno vlogo v gospodarskih procesih v Sloveniji.
Peterle je komentiral tudi vprašanje privatizacije, ki slovensko politiko deli že od časov njegove vlade. Dejal je, da bi zakon, ki ga je sprejela Demosova vlada, a je zastal zaradi blokade Zbora združenega dela v parlamentu, vodil v drugačen odnos do lastnine. Na podlagi drugačnega zakona pa smo bili kasneje priča nadaljevanju zgodbe, ki je bistveno prispevala h gospodarski krizi, je pojasnil.
Tudi danes ima Peterle vtis, da se zaradi različnih pogledov v koaliciji postopek privatizacije ponovno odlaga. Meni sicer, da državna lastnina sama po sebi ni ključen problem, pač pa je problem slabo upravljanje z njo. "To je eden ključnih vzrokov za krizo, ki je še nismo premagali," je prepričan.
Minister za okolje in prostor v Demosovi vladi Miha Jazbinšek je dodal, da bi moralo biti bistveno več direktne privatizacije, manj pa obširnih študij o prodaji še tako majhnih podjetij.
Tudi Demosova vlada je bila pisana, a vsi so imeli isti cilj, pa je poudarila tedanja ministrica za delo Jožica Puhar. Nikdar niso obnavljali tega, da so različni, pač pa so se ravnali po programu. "Mislim, da bi se iz tega lahko tudi današnji marsičesa naučili," je še dejala Puharjeva.
