Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Andrej JermanAndrej Jerman
Petra StoparPetra Stopar
Tone Gorjup (foto: ARO)
Tone Gorjup

Pregled domačih dogodkov od 8. do 15. maja

Slovenija | 16.05.2015, 22:28 Tone Gorjup

Minule dneve so v veliki meri zaznamovali spomini na dneve, ki so pred sedemdesetimi leti večjemu delu Evrope prinesli svobodo, nekaterim narodom pa nadaljevanje tiranije. Vrstile so se spominske slovesnosti od proslav in pietetnih dogodkov do razstav in koncertov. Dobili smo novi ministrici za šolstvo in za obrambo. Vlada je predstavila dokument o tem, katera podjetja in kakšen delež v njih naj bi obdržala država. Zdravniki so sklenili, da bodo spet stavkali, tradicionalna družina pa je bila znova predmet napada z leve. Spomini na konec vojne in žrtve, ki jih je zahtevala, so odmevali tudi v kulturi. Sredi tedna smo dobili etapnega zmagovalca na dirki po Italiji.

Predsednik Pahor in nadškof Zore pri Lipi sprave

K Lipi sprave na ljubljanskih Žalah sta se na praznik Gospodovega vnebohoda odpravila predsednik države Borut Pahor in ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Nadškof Zore je ob spominskem obeležju, kjer stoji tudi leseni kip trpečega Kristusa, ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne priporočil žrtve vojne in povojnega nasilja njegovemu usmiljenju. Predsednik Pahor pa je k Lipi sprave položil venec. Kot je dejal ob tem, sta z nadškofom storila dva majhna koraka za velik skupen cilj, in sicer za narodno pomiritev in spravo. Borut Pahor je še dejal: „Preteklosti ne moremo spreminjati, lahko pa spreminjamo prihodnost. Naj naj bo za prihodnost navdihu vse tisto, iz naše slavne preteklosti, kar nas je plemenitilo, tako ljudi kot naš narod. Za prihodnost pa naj nam bo opomin vse tisto iz tragične preteklosti, kar nam je jemalo dostojanstvo kot ljudem in kot narodu.“ Nadškof Stanislav Zore pa dejal, da je nastopil čas, ko se bomo morali Slovenci zavestno odločiti za dvoje. Za sožitje v našem narodu se bomo morali naučiti spoštovati vsakega človeka, neizogibno pa nas čaka tudi priznanje resnice. Dodal je še: Preteklosti dejansko ne moremo spreminjati, moramo jo pa priznati in moramo jo sprejeti takšno kakršna je bila. Verjamem, da bi bila zgodovina našega naroda drugačna, če v tako težkem in tragičnem času ne bi bilo revolucije. Priznanje te resnice bo celotno dogajanje postavilo v pravo luč in prave okvire. Dvoje torej potrebujemo: spoštovanje človekovega dostojanstva in na drugi strani resnico, za katero Jezus pravi, da edina osvobaja.

Dan Evrope in dan o(b)svoboditeve

Po vsej Evropi, tudi v Sloveniji, smo minulo soboto praznovali dan Evrope v spomin na Schumanovo deklaracij. Slednji je 9. maja 1950 predstavil predlog o ustanovitvi Evropske skupnosti premoga in jekla. Pobuda velja za začetek gospodarskega združevanja na stari celini. V naslednjem letu so se tako povezale Zvezna republika Nemčija, Francija, Italija, Belgija Nizozemska in Luksemburg. Schumanov načrt je temeljno izhodišče za današnjo združeno Evropo, katere del je tudi Slovenija. Praznično vzdušje ob dnevu Evrope smo tokrat povezali s 70. obletnico konca druge svetovne vojne. Ta je tudi naši domovini prinesla svobodo, toda ne brez pridržka in ne za vse, saj se je državljanske vojna oziroma revolucija nadaljevala tudi po dnevu, ko si je Evropa oddahnila od šestletne morije. V državnem zboru so dan Evrope obeležili s slavnostno sejo parlamentarnega odbora za zadeve EU, ki je bila v znamenju mladih. Na obisku v Sloveniji je bila ob tej priložnosti evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Pozdravila je mlade, ki so, kot je poudarila, še na začetku svoje poti in še iščejo svoje mesto v svetu. Citiral je Schumana: "Nismo imeli Evrope, zato smo imeli vojno!" in poudarila, da je to zanjo eno najpomembnejših sporočil. Državno proslavo ob 70. obletnici konca vojne smo imeli v Križankah, kjer je zbrane nagovoril predsednik državnega zbora Milan Brglez. "Kar slavimo danes, je svoboda. Ta ni dana, ampak izbojevana," je dejal in v nadaljevanju povedal: Lahko rečem, da je bila druga svetovna vojna tudi boj med dobrim in zlim. A dobro je na koncu premagalo zlo in v prvih dneh maja 1945, po šestih letih krvavenja in grozot, umrlih ljudi in požganih domov, se je morija, ki ji v zgodovini ni bilo enake, dokončno zaključila. In evropsko celino je končno in v vsej polnosti objela svoboda. Svoboda, ki je zrasla iz žrtev in odrekanj. A žal ne za dolgo. Njen duh in objem je utišal hladen veter, ki je zapihal od Ščečina do Trsta. Nekdaj prijatelji in zavezniki so postali nasprotniki. Evropa, ranjena od šestletne morije in grozot, je bila ponovno razdeljena. Brglez je v nadaljevanju razmišljal: „Kot bi naš narod ne trpel dovolj pod okupatorjem, smo si s povojnimi poboji globoko rano zadali še sami.“ Dejal je, da je sedemdeset let pozneje zadnji čas, da pokopljemo naše mrtve. To od nas ne zahteva le naša zgodovina in civilizacija, katere del smo, temveč tudi dejstvo, da smo ljudje. Pri tem je opozoril na nujnost zavedanja, kaj svoboda sploh je: "Svoboda je to, da zmoremo spoštovati različnost, predvsem pa je svoboda to, da smo odgovorni za svoja dejanja." Predsednik države Borut Pahor je medtem pripravil sprejem za predstavnike zveze združenj borcev za vrednote NOB. Kot je dejal, brez upora proti okupatorju in zavarovanja naše nacionalne svobode v času druge svetovne vojne Slovenci pol stoletja pozneje ne bi mogli uresničiti sanj o lastni državi. Dotaknil pa se je tudi tragičnega razkola v slovenskem narodu in se vprašal: „Kako je mogoče, da smo skoraj tri četrt stoletja po koncu druge svetovne vojne odpustili Nemcem in Italijanom, brat bratu pa ne“?

Vladna ekipa Mira Cerarja je spet v popolni postavi. Poslanci in poslanke so sredi tedna s 47 glasovi za in 22 proti potrdili novi ministrici za obrambo Andrejo Katič ter za izobraževanje, znanost in šport Majo Makovec Brenčič, ki sta že prevzeli posle. V slovenski vladi je tako po novem enako število moških in žensk.

Slovenija je iz Bruslja dobila štiri priporočila za proračunsko in reformno ukrepanje v tem in prihodnjem letu. Komisija je pri tem navedla sedem področij, ki jih ne bi smeli zanemarjati: javne finance, zdravstvo, banke in dostop do financiranja, trg dela, plačna ureditev, pokojninski sistem ter posodobitev uprave in pravna država. Finančni minister Dušan Mramor je ocenil, da so priporočila zelo smiselna in gre za področja, ki bi jih morali jemati bolj resno, četudi ne bi dobili priporočil od zunaj. Z večjim delom predlaganih reform se strinjajo tudi v gospodarstvu in sindikatih. Slednji sicer nasprotujejo predlagani pokojninski reformi.

Vlada je potrdila strategijo upravljanja državnih naložb s klasifikacijo, potem ko je koalicija našla kompromis glede odprtih vprašanj. Zavarovalnica Triglav bo strateška naložba do povrnitve glasovalnih pravic države, zatem bo postala pomembna naložba. Pogoj razpršenega lastništva pri pomembnih naložbah pa bo veljal le za nekaj podjetij. S strategijo in klasifikacijo dobivamo strateški dokument, ki je temeljno orodje za aktivno lastništvo države. Država z njim jasno sporoča svoje cilje pri upravljanju družb v lasti države, je sporočil premier Miro Cerar. Zunanji minister in predsednik DeSUS Karl Erjavec, ki se zaradi udeležbe zasedanja zunanjih ministrov članic zveze Nato ni udeležil seje vlade, pa je sporočil, da ne pristaja na kompromis glede Zavarovalnice Triglav. Ta mora po njegovih besedah ostati strateška naložba.

Zdravniki so napovedali, da bodo 28. maja izvedli 24-urno stavko. Odpovedali bi jo le, če bi na ministrstvu ali vladi podpisali njihovo modro knjižico standardov in normativov. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je odgovorila, da na takšno izsiljevanje ne pristaja. Poudarja, da aktivnosti za pripravo standardov in normativov potekajo. Sindikati ji oporekajo, da je to delo že narejeno.

V javnosti smo znova priče napadu na tradicionalno družino. Državni zbor meni, da sta tako novela zakona o zakonski zvezi kot sklep o zavrnitvi razpisa referenduma sprejeta zakonito in na podlagi trdne argumentacije. Pristojni odbor je ob koncu delovnega tedna pripravil odgovor, ki ga bodo v zvezi s tem poslali ustavnemu sodišču. Koalicija Za otroke gre pa je začudena nad dejstvom, da je odgovor v imenu parlamenta pripravila Združena levica; da lahko stranka, ki ne priznava pomena biološkega spola v družini ter materinstva in očetovstva, določa družinsko politiko naše države. Če pozorno preberemo odgovor, ki ga je pripravila Združena levica, je jasno razvidno, da ne ovrže nobenega izmed temeljnih argumentov, s katerimi Koalicija »Za otroke gre!« utemeljuje, da je referendum o noveli temeljnega družinskega zakona ustaven in zakonit. V ZL trdijo na primer, da posvojitev ni pravica odraslih, potem pravijo, da z zakonom dve osebi istega spola ne dobita pravice do posvojitve, hkrati pa v naslednjem stavku napišejo, da dobijo pravico, da vložijo vlogo. Besedilo, ki ga je pripravila ZL na več mestih ponavlja eno isto in v koaliciji Za otroke so dobili vtis, da so želeli vsaj v obsegu doseči obseg ustavnega spora Koalicije »Za otroke gre!«, ki je dolg kar 44 strani. Tak vtis še utrjuje dejstvo, da so v dokument preprosto prekopirali večino sklepa Državnega zbora, s katerim je le ta prepovedal referendum. V Koaliciji Za otroke gre so zato prepričani, da bo po tem mnenju Združene levice, ki ga očitno podpirajo tudi vladne stranke, odločitev Ustavnega sodišča, da dovoli referendum še lažja. Metka Zevnik je za naš radio komentirala tudi včerajšnjo izjavo več levih strank, ki trdijo, da gre pri koaliciji Za otroke gre le iz nasprotovanja istospolnim in homofobije. Mednarodni dan družine, ki ga praznujemo prav danes, naj bi bil po besedah Zevnikove vesel in spodbuden. Zato je Zevnikova prepričana, da bi se morala državni zbor ter ministrstvo za delo primarno posvetiti delu za odpravljanje težav družin in jim omogočila lažje življenje v naši družbi.))

Škofijsko srečanje ločenih in znova civilno poročenih

V Kosezah v Ljubljani je bilo minulo soboto prvo škofijsko srečanje za ločene in na novo civilno poročene ter vse pastoralne delavce, ki jim želijo stati ob strani. Cerkev namreč še posebej v luči sinode o družini išče nove pastoralne pristope do teh izzivov. Udeležencem je spregovoril jezuit p. Vili Lovše, ki vodi skupino „SRCE“: Predstavil jim je svoje izkušnje in izzive pastoralnega spremljanja ločenih v Cerkvi na Slovenskem. Prof. Anton Štrukelj pa jim je predstavil razmišljanje dunajskega kardinala Schoenborna o programu za ločene in ponovno poročene. Program, ki ga je razvil za svoje duhovnike skuša odgovoriti na to, kako naj duhovno, krščansko, človeško spremljajo ločene in ponovno poročene pare. Gre za nekakšne smernice, ki lahko pripeljejo k resničnemu spreobrnjenju, k resnični prenovi življenja vere. Na to je v pridigi opozoril tudi nadškof Stanislav Zore, ki je v sklepnem delu srečanja daroval sveto mašo in zbrane opogumil, saj Jezus ne zavrne nikogar, ki z zaupanjem pride k njemu. Ločeni, razvezani in znova poročeni se že leta srečujejo po nekaterih župnijah v manjših skupinah, tokrat pa so se prvič zbrali na škofijski ravni.

Letni koncert zavoda sv. Stanislava

Tudi na kulturnem področju se je zvrstilo več dogodkov, ki jih je zaznamovala 70. obletnica konca druge svetovne vojne. Temu je bil med drugim posvečen letni koncert zborov in orkestra Zavoda sv. Stanislava minulo nedeljo zvečer v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Na njem so prvič izvedli Slovenski Requiem skladatelja in profesorja glasbe Damjana Močnika, ki ga je umetnik posvetil vsem slovenskim žrtvam vojn, zla, nasilja in pobojev v 20. stoletju. Ta nosilna skladba, v kateri se prepleta tudi Sofoklesova misel „Ne da sovražim, da ljubim sem na svetu,“ je dala koncertu poseben pečat. Temu je pritrdil tudi direktor Zavoda sv. Stanislava Roman Globokar, ki je v govoru dejal, da želijo „prav preko glasbe doživeti nesmiselnost in pogubnost nasilja in vojne ter pokazati na izhod iz te tragične ujetosti človeštva“ in dodal. „Naj bo koncert zborov in orkestra Zavoda sv. Stanislava naš prispevek k dostojnemu spominu na vse žrtve vojn in drugega nasilja ter naša zaveza k prizadevanju za mir in spravo v našem narodu.“ V triurnem programu, ki ga je oblikovalo 430 pevcev in članov orkestra, je dvorano napolnila pisana glasbena paleta od klasične do moderne glasbe, naših in tujih avtorjev.

Razstava Človek, glej v Škofji Loki

Okrogla obletnica konca druge svetovne vojne odmeva tudi v Škofji Loki, kjer so v opuščenih prostorih nekdanjega Nunskega samostana pripravili razstavo „Človek, glej!“ iz treh sklopov. Prvega sestavljajo dela šestindvajsetih slovenskih umetnikov pod skupnim naslovom „O čem razmišljaš, Antigona!“, ki so bila na ogled že v Ljubljani. V drugem sklopu se predstavljajo domači umetniki, povezani v Združenje umetnikov Škofja Loka. V tretjem pa so razvrščeni predmeti iz množičnega grobišča v rovu sv. Barbare v rudniku Huda jama pri Laškem. Pri pripravi dogodka je sodelovala civilno-družbena pobuda Resnica in sočutje 1945–2015. Kot so zapisali rganizatorji, želi razstava že v naslovu nagovoriti človeka, vsakogar posebej, in hkrati usmeriti pozornost k človeku in njegovi bivanjski vrednosti. Obenem želi pripomoči k odpiranju javnega prostora za spoštljivo, sočutno soočenje s človeškim trpljenjem, ki je zaznamovalo čas ob koncu druge svetovne vojne in po njej. Umetniška dela z močno izpovedno noto in pietetno predstavljeni predmeti iz množičnega grobišča v Hudi jami, ki so na tak način prvič predstavljeni širši javnosti, ne potrebujejo velikih besed, so še dodali. Razstava je odprta do 21. junija med tednom ob večernih urah, ob koncu tedna pa dopoldne.

Na Bledu so minulo soboto sklenili 47. srečanje pisateljev iz vsega sveta, ki ga je tradicionalno pripravil slovenski center PEN. Pisatelji so blejska srečanja označili za enega redkih prostorov za pogovor o literaturi, idejah in načinih delovanja, zaradi česar so zelo pomembna. V sklepnem delu so imeli literarni festival Obrazi miru in generalno skupščino Odbora pisateljev za mir Mednarodnega PEN. Na njej so se zavzeli, da bi pravico do miru uveljavili kot novo temeljno človekovo pravico in da bi za razširitev miru uporabili nove digitalne medije.

Društvo slovenskih pisateljev je desetnico, nagrado za najboljšo otroško ali mladinsko delo, podelilo Matetu Dolencu. Žirijo je prepričal z mladinskim romanom Mali princ z otoka.

Šport

Kolesar Jan Polanc je v sredo poskrbel za nov uspeh slovenskega kolesarstva. Kranjčan, ki tekmuje za Lampre je po Luki Mezgecu postal drugi Slovenec z etapno zmago na prestižni dirki po Italiji. Dobil je peto etapo z gorskim ciljem, ki se je končala s 17 kilometrov dolgim vzponom.

Na kongresu Mednarodne hokejske zveze, ki v teh dneh poteka ob svetovnem prvenstvu elitne skupine na Češkem, so danes potrjevali prireditelje tekmovanj za naslednje leto. Za Slovenijo, ki je prejšnji konec tedna po petih zaporednih porazih in zmago proti Danski izpadla iz družbe najboljših, je najbolj pomembna dodelitev drugo-ligaškega prvenstva poljskemu Krakovu. Na njem bodo nastopile Avstrija in Slovenija kot povratnici iz elitne skupine ter Poljska, Japonska, Italija in Južna Koreja, ki so se v to skupino uvrstile iz nižjega ranga tekmovanja. Najboljši ekipi s tega prvenstva, ki bo aprila prihodnje leto, se bosta uvrstili na svetovno prvenstvo elitne skupine leta 2017.
Slovenija, Cerkev na Slovenskem, Politika, Sprava 2012
Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media) Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media)

Nič več v treh krstah

Vatikan je predstavil prenovljen bogoslužni obrednik za papežev pogreb. Nastal je na Frančiškovo pobudo, ki želi, da obred papeževega pogreba bolje odraža položaj voditelja Katoliške cerkve kot ...

Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...