Žled je lahko priložnost za nastanek bolj odpornega mozaičnega gozda

| 16.05.2015, 09:00 Rok Mihevc

Lanski žled je v slovenskih gozdovih povzročil veliko ekonomsko in ekološko škodo, zato ga še dolgo ne bomo pozabili. Na to temo so pretekli teden na ljubljanski Biotehniški fakulteti potekale tudi delavnice pod naslovom Pogled na žled, kjer pa so predavatelji predstavili tudi drugo plat žledoloma.

Profesor Jurij Diaci je recimo opozoril, da lahko ta naravna nesreča pomeni priložnost za drevesne vrste, ki potrebujejo več svetlobe in tako nastaja mozaičen gozd, ki je dolgoročno veliko bolj odporen. Strokovnjaki so na delavnicah Biotehniške fakultete odgovarjali na vprašanje, kako prilagoditi gospodarjenje z gozdovi, da bodo bodoče škode po žledu čim manjše.

Profesor Diaci je povedal, da je potrebno pri sanaciji gozdov dati prednost drevesnim vrstam, ki so doma na slovenskih rastiščih. V javnosti se, kot je povedal, predstavlja predvsem negativni pogled, kar za lastnika žleda gotovo predstavlja, je pa to tudi priložnost, da se gozd obnovi z rastlinami, ki potrebujejo več svetlobe. Te naravne procese je po njegovem mnenju smiselno izkoristiti tako, da bi bili naši gozdovi bolje prilagojeni na bodoče ujme in spremembe podnebja. Ob tem je spomnil, da je včasih pomembneje požeti, kot saditi nove drevje, da se nova drevesa lahko razvijejo.

Delavnic se je udeležil tudi direktor direktorata za gospodarstvo, lovstvo in ribištvo na kmetijskem ministrstvu Jošt Jakša. Povedal je, da je lani praktično čez noč padlo toliko drevja, kot ga sicer v naši državi posekajo v dveh letih in pol. Po njegovih besedah je v naših gozdovih trenutno saniranih 60 odstotkov iglavcev in 30 odstotkov listavcev. Slednjih sicer ne bodo nikoli v celoti sanirali, ker za to tudi ni potrebe. Če lastnik ne vidi ekonomske koristi in če to ne škodi gozdu, les lahko ostane, je pojasnil Jakša.

Celotna odprava posledic lanskega žleda bo sicer trajala pet let, obnova pa bo potekala tudi v sklopu programa razvoja podeželja, kjer se je zanjo namenilo skoraj 20 milijonov evrov. Posledice žleda bodo sicer vidne še desetletja. Eden izmed problemov je tudi, da veliko lastnikov gozdov še ni poskrbelo za sanacijo, zato po Jakševih besedah iščejo rešitve, kako jih motivirati. Med možnostmi je naštel davčne olajšave za tiste, ki so sanacijo opravili oziroma izvršbe za tiste, ki je niso.

Diaci in Jakša sta se strinjala, da problem nastaja zlasti v rekreacijskih gozdovih, kjer nesanirana škoda predstavlja nevarnost za obiskovalce. Sta pa dodala, da se morajo tudi obiskovalci gozdov zavedali, da so odgovorni za lastno varnost.