AUDIO: Resnica – zakaj je javnost, mediji in politika nočejo sprejeti?

Slovenija | 08.05.2015, 12:29

Edina pot sprave v narodu je, da sprejmemo svojo zgodovino, čeprav je boleča, je na sinočnji okrogli mizi o vlogi resnice v spravnem procesu poudaril direktor Zavoda sv. Stanislava Roman Globokar. Razprava je skušala odgovoriti na vprašanje, zakaj slovenska družba na drugo svetovno vojno in povojne dogodke še vedno gleda tako različno.

Razpravljavci so izrazili razočaranje, da v Sloveniji tudi po 25 letih demokracije nismo sposobni temeljitega pogleda na vojni in povojni čas ter smo še vedno priča črno-beli razlagi. Predsednik Nove slovenske zaveze Peter Sušnik razlog za takšno stanje vidi v manipulaciji sestopajočih z oblasti, ki so se le premaknili z vidnih na nevidne položaje moči.

Sušnik enega od ključnih problemov vidi v tem, da domača zgodovinska stroka vse doslej ni postavila pod vprašaj svoje strokovnosti. Po njegovih besedah je stroka v primeru usode Slovencev v času druge svetovne vojne in po njej, vključno z povojnimi poboji, pozabila na svojo vlogo pričanja za resnico. Tako 9. maj, dan zmage, za Slovence ostaja dan zamenjave enega okupatorja z drugim, je dejal.

Tudi Roman Globokar je opozoril na nujnost temeljite zgodovinske raziskave vojnega in povojnega časa, katere rezultati bodo prišli v javnost. Poudaril je, da brez soočenja z zgodovinsko resnico, tudi če je še tako neprijetna, ne bomo zmogli stopiti v prihodnost kot enoten narod. Pozval je k potrpežljivosti vseh vpletenih, saj stanja ni mogoče spremeniti čez noč.

Za zgodovino naroda je pomembno, da se zedini o svoji zgodovini, je opozoril Globokar. Po njegovih besedah moramo Slovenci tudi v primeru druge svetovne vojne in povojnega časa priti do skupne zgodbe: "Kakršna koli že je, je naša." Dodal je, da so različne zgodbe o zgodovinskem dogajanju možne zgolj na ravni posameznika in njegove življenjske zgodbe.

Globokar je tudi opozoril, da nobena stran, ne glede na barvo, pri iskanju zgodovinske resnice ne sme podleči skušnjavi totalitarne miselnosti, ali pa dodatno zaostrovati polarizacije v družbi na leve in desne. Po njegovih besedah bi morali skupno zgodbo o zgodovini naroda graditi na osamosvojitveni zgodbi iz leta 1991.

Član civilne pobude Resnica in sočutje 1945-2015 Marko Fink je izrazil zaskrbljenost zaradi institucionalizacije laži o vojnem in povojnem času: "Če bomo še naprej vztrajali na laži, bomo šli v brezno." Na poti do resnica pa si moramo po njegovih besedah "dati roke in reči, da je dosti tega ločevanja."

Poleg pobude Resnica in sočutje 1945-2015 sta pri pripravi sinočnje okrogle mize, ki je bila v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa, sodelovala tudi Socialna akademija in spletni portal Časnik. Naslovili so jo Resnica, zakaj je javnost, mediji in politika nočejo sprejeti?