papež Frančišek
Papež pogreša hojo in obisk picerije
Slovenija Marjana Debevec
V argentinskem časopisu La Voz del Pueblo je izšel intervju s papežem Frančiškom. V njem sveti oče spregovori o tem, kaj pomeni biti papež, zaustavi se ob svojem odnosu z ljudmi in ljubezni do ubogih, razkrije svoje upe in skrbi. Novinarji je v šali tudi dejal, da bi si zelo želel oditi na pico in dodal, da je vedno rad veliko hodil in to mu sedaj zelo manjka, poroča Radio Vatikan.
Na vprašanje, zakaj vedno ponavlja prošnjo »molite zame«, je papež Frančišek odgovoril, da zato, ker jo potrebuje. „To je notranja nujnost“, je dodal. O svojem odnosu z ljudmi in o tem, zakaj jih tako privlači, pravi, da ne ve, zakaj se to dogaja: „Kot da bi ljudje razumeli to, kar želim povedati“, je povedal. Priznal pa je tudi, da je rad med ljudmi: „Kot da bi se moje življenje zlilo z njimi in jaz psihološko ne morem živeti brez njih.“
In kaj papež najbolj pogreša? Najprej hojo po mesto, obisk picerije in vožnjo z metrojem. Kot papeža ga sicer mnogi označujejo za nediscipliniranega. „Ne sledim preveč protokolu, doživljam ga hladnega, a ko gre za uradne stvari, se mu posvetim popolnoma“, je povedal Frančišek, ki je v intervjuju tudi zaupal, da ima trden spanec, spi pa ponavadi od 22. ure do štirih zjutraj. Počiva tudi po kosilu.
Ker je papež v svojih govorih večkrat govoril o pomenu joka, se je argentinski novinar dotaknil tudi tega. Frančišek je priznal, da joka, ko pomisli na človeške tragedije, na bolne otroke: „Ko vidim te otroke, vprašam Gospoda, zakaj oni in ne jaz.“ Pravi, da ga zelo presune tudi, ko gre v zapore.
Papež Frančišek je sebe opisal kot drznega človeka, ki se ne boji. Na pripombo o nevarnosti atentatov je odgovoril, da se čuti v Božjih rokah. Iskreno pa je priznal, da ga je strah fizične bolečine. Kot težave je izpostavil zelo zahteven ritem dela, pa tudi medijske objave povezane s tistim, kar je rekel in kar ni rekel, saj mediji vzamejo eno besedo iz konteksta in jo razlagajo po svoje.
Na vprašanje, ali je zadovoljen, da ga imenujejo papež ubogih, je sveti oče odgovoril, da je uboštvo v središču evangelija. Zato so po njegovih besedah največje zlo v današnjem svetu revščina, korupcija, trgovina z ljudmi. Izkoreniniti revščino se morda zdi utopija, a utopije nas po Frančiškovem prepričanju ženejo naprej. Na zadnje vprašanje, kako želi, da bi se ga spominjali, sveti oče odgovori: „Kot osebo, ki si je prizadevala delati dobro“.
