Praznik Gospodovega vnebohoda
Cerkev na Slovenskem Marta Jerebič
V katoliški Cerkvi danes obhajamo slovesni praznik Gospodovega vnebohoda. Ta nas spominja na dogodek, ko je od mrtvih vstali Kristus dopolnil zemeljsko delovanje in po 40 dneh odšel v nebo. Poleg velike noči in binkošti je to eden izmed najpomembnejših krščanskih praznikov, v številnih državah pa je tudi državni praznik.
Praznik želi poudariti pomen Kristusove bližine z Bogom Očetom in Svetim Duhom. Jezus, ki je z dušo in telesom odšel v nebesa, ostaja med nami prisoten na več načinov. Kot je zapisano v Konstituciji o svetem bogoslužju drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962–1965), je Kristus navzoč tedaj, ko skupnost verujočih (Cerkev) moli ali poje, v Božji besedi, zapisani v Svetem pismu, v duhovnikovi osebi, ko deluje v Jezusovem imenu, v zakramentih ter na posebej očiten in izrazit način v zakramentu evharistije, ki predstavlja trajno Kristusovo navzočnost.
Pomen Kristusovega vstajenja in trajne navzočnosti med ljudmi je temelj, na katerem sloni nauk Cerkve in iz katerega izhaja tudi njeno verovanje. Cerkev po Kristusovem naročilu od zadnje večerje dalje (prim. Mt 26,26–30) ponavlja besede posvetitve kruha in vina v Kristusovo telo in kri.
Praznik Gospodovega vnebohoda je lepa priložnost, da premišljujemo o nebesih, kjer Jezus posreduje za nas, kot je pred dvema letoma pri eni od splošnih avdienc dejal papež Frančišek. „Imamo tega zagovornika. Ne bojmo se iti k Njemu, ga prositi odpuščanja, usmiljenja, on nam vedno odpušča, nas vedno zagovarja, ne pozabite tega.“
Poudaril je še pomen veselja, ki spremlja Jezusov vnebohod. To se na videz zdi presenetljivo. Ko se namreč mi ločimo od naših bližnjih, smo žalostni. Jezus pa učencem obljubi, da bo vedno z njimi. Z nami je v našem družinskem življenju, v problemih in težavah, v veselju in upanju, da bi svet skupaj prinesli Bogu, je pojasnil papež.
Jezus ostaja navzoč na zemlji na več načinov; med drugim pri molitvi v skupnosti in v zakramentih. Kot je pred leti med mašo v naši radijski kapeli pojasnil vikar kapucinskega reda, br. Štefan Kožuh, Jezusova navzočnost med nami ni plod naših misli, naše domišljije, ni virtualna kot bi rekli v jeziku sodobne tehnologije. „Upravičeno se človek vpraša: Če je tako, kje pa je Jezus, da ga ne vidim! Odprimo oči vere in ga bomo videli.« Današnji praznik je po Kožuhovih besedah tudi vabilo »da bi skušali svoj pogled upreti v nebo, od koder prihaja naša pomoč.«
Slovenski škofje bodo maše na praznik Gospodovega vnebohoda darovali v stolnicah.
