Mladi za ohranitev neokrnjenega alpskega prostora

Slovenija | 23.04.2015, 18:10 Nataša Ličen

Kamnik je letos gostil Mladinski parlament Alpske konvencije, ki združuje mlade iz desetih šol držav alpskega področja. Rezultat tedenskega dogajanja je deset »postulacij«, ki so bile izglasovane na generalni skupščini in bodo poslane v parlamente po posameznih državah. Organizacijo jubilejnega srečanja YPAC-a je prevzela Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik v sodelovanju z Občino Kamnik, Ministrstvom za okolje in prostor, ki koordinira izvajanje Alpske konvencije v Sloveniji, in Stalnim sekretariatom Alpske konvencije Innsbruck. O dogodku smo se z mladimi pogovarjali v Dijaški oddaji.

Postajamo prepoznavni, ker ideje nikoli ne ostanejo le na papirju 

Renata Capuder Mermal, profesorica kemije in mentorica: »Mladinski parlament Alpske konvencije je bil letos deseti po vrsti. Tokrat je bilo zbranih približno petindevetdeset dijakov in njihovih mentorjev iz sedmih alpskih držav. Celotni teden se je odvijal v Kamniku, le glavno obravnavo so dijaki izpeljali v Državnem zboru, v veliki dvorani slovenskega parlamenta. Dogodek vsako leto združi deset šol alpskega področja, dijaki prihajajo iz Francije, Italije Nemčije, Švice, Avstrije, Lihtenštajna in seveda iz Slovenije. Pred desetimi leti se je vse skupaj začelo v Innsbrucku, v tamkajšnji gimnaziji sta dve profesorici sprva načrtovali projekt kot učenje veščin demokracije. Ker pa je učenje veščin demokracije brez vsebine precej abstraktno, sta vključili oziroma izbrali za temo Alpsko konvencijo, ker je prav v Innsbrucku stalni sekretariat, in tako se je potem zadeva začela širiti. Namen oziroma naloga mentorjev je, da se naučimo in pomagamo naučiti dijake debatiranja o pomembnih, aktualnih temah na demokratičen način, preko katerega spoznamo delovanje parlamenta, njegov celotni sistem. Začeli smo s pripravo vsebin, dijaki so imeli v naši šoli dodatne ure, svoj prosti čas so namenili spoznavanju določenih tem. Za vsebine se dogovorimo mentorji pozno jeseni v Innsbrucku. Razdelimo tudi vloge dijakom. Iz šole gostiteljice se izbere predsedstvo parlamenta. In tako se kolesje zažene. Mentorji se počasi umaknemo, morda le sproti še kar preverimo, v tednu dogajanja pa se povsem umaknemo in zgolj opazujemo in letos je to izvrstno izpeljal Benjamin Rener z ekipo. Od A do Ž so dijaki naredili vse sami. Tudi s službami v parlamentu se je bilo treba dogovoriti o vseh podrobnostih, o prihodu, slikanju, tudi o protokolu.«

 

Žal se premalo zavedamo pomembnosti tal in nedotaknjenosti prsti v naravnem okolju 

Benjamin Zajc, letos predsednik mladinskega parlamenta Alpske konvencije: »Rezultat parlamenta je deset idej, ki smo jih predali naprej, med temi so tla, rodovitnost, kako bi ohranili nedotaknjenost prsti. Govorili smo o odpadkih in hrani, kaj storiti s hrano, ki jo zavržemo ter kako bi približali lokalne proizvajalce in tržnice širši javnosti. Tretja tema je bila spodbujanje biomase v Alpskih državah in še četrta tema, ki pa je bila bolj naravnana h kulturi in promociji lokalnega ter vključevanje mladih v Alpsko kulturno dediščino. Med dogodkom smo se včasih vprašali, če bodo opazili naše delo, potem pa smo se ob srečanju z vodilnimi prepričali, da jim je do naših idej in se tako veliko lažje in z večjo vnemo lotili novih nalog.« 

Državni zbor je pokazal veliko zanimanja za naše delo in so zagotovili, da bodo naše ideje jemali resno 

Leopold Rener: »Vsekakor je pomembno, da se začne izobraževanje že pri otrocih, da bodo, ko odrastejo, odgovornejši do zemlje, kot so bili njihovi predniki. Pogovor med dijaki teče odprto in smo skupaj naredili veliko. Kar smo domislili v dveh dneh, smo potem to zapisali in osnutke potem še preverili s politiki., ki so nas opozorili, če so bile katere ideje morda trenutno še previsoko nad oblaki.«

Največji problem je neosveščenost, premalo znanja 

Rubina Virant: »Ljudje nekoga ali nekaj sodimo, kritiziramo, nimamo pa podlage, na kateri bi lahko dokazali svoje mnenje. To je zame največji problem. Jaz sem vodila medijsko skupino, v kateri smo bili po en član iz vsake šole. Naša glavna naloga je bila dogajanje predstaviti širši javnosti. Naš cilj je bil, ne samo, da javnost sliši, ampak, da smo uslišani, da ljudje cenijo naše delo in poslušajo naše ideje.«