Sv. Gregor iz Nareka ob stoletnici genocida nad Armenci razglašen za cerkvenega učitelja
Svet | 12.04.2015, 12:57 Tone Gorjup
Papež Frančišek je dopoldne v baziliki sv. Petra daroval sveto mašo za katoliške vernike armenskega obreda. Pri oltarju so se mu pridružili patriarh armenske katoliške Cerkve Bedros XIX. Tarmouni ter škofje in duhovniki z Rimom povezane armenske Cerkve. Navzoča sta bila tudi katolikosa armenske apostolske Cerkve Karekin II. in Aram I. Bogoslužje je zaznamovala stoletnica tako imenovanega armenskega genocida. V uvodnem delu slovesnosti je papež razglasi sv. Gregorja iz Nareka iz 10. stoletja za cerkvenega učitelja.
Papež Frančišek je v nagovoru pri slovesnosti med drugim dejal, da je naša človeška družina v preteklem stoletju prestala tri množične in nepredstavljive tragedije. "Prva, ki na splošno velja za prvi genocid 20. stoletja, je zadela armensko prebivalstvo," je dejal Frančišek in pri tem citiral izjavo, ki sta jo podpisala papež Janez Pavel II. in armenski patriarh leta 2001. Po besedah papeža sta druga genocida 20. stoletja izvedla "nacizem in stalinizem", opozoril pa je še na druge novejše množične poboje po svetu.
Armenski menih, mistik in pisatelj sv. Gregor iz Nareka, ki ga je papež razglasil za cerkvenega učitelja, je bil rojen leta 950 v armenskem mestu Andzevatsik v današnji Turčiji, umrl pa je leta 1005 v Nareku, prav tako v današnji Turčiji. Njegovo življenje sta prežemala delo in molitev, poživljala pa ga je goreča ljubezen do Kristusa in njegove Matere. Ta se mu je po izročilu tudi prikazala. Sv. Gregor iz Nareka je postal slovit teolog. Velja tudi za enega najpomembnejših pesnikov v armenski literaturi. Med njegova dela so prišteti komentar Visoke pesmi, številne hvalnice in zbirka 95 molitev v pesniški obliki. Umrl je okoli leta 1005. Pokopan je bil v samostanu v Nareku.
Armensko-katoliška Cerkev se je v 18. stoletju odcepila od armenske apostolske Cerkve, priznal pa jo je papež Benedikt XIV. Danes šteje približno 550.000 vernikov, ki živijo v državah Bližnjega Vzhoda, imajo pa tudi lastna občestva v Evropi, denimo na Dunaju, ter v Ameriki. Bogoslužje na nedeljo Božjega usmiljenja so obhajali sto let po začetku množičnega pregona in pokola Armencev. Potem ko je tedanji turški notranji minister in kasnejši veliki vezir Mehmed Talat 24. aprila 1915 odredil zaprtje armenskih razumnikov v Carigradu, je temu sledil množični poboj celotnega armenskega prebivalstva v Osmanskem cesarstvu. Papež Frančišek je že večkrat spomnil na trpljenje armenskih kristjanov v Osmanskem cesarstvu v času prve svetovne vojne. Ob srečanju s patriarhom Nersesom Bedrosom XIX. 3. junija 2013 je poboj in »marše smrti« označil kot "prvi genocid v zgodovini". Turčija se je na to uradno pritožila.
