Naš gost: Franc Jožef Smrtnik
| 22.03.2015, 12:16 Matjaž Merljak
Franc Jožef Smrtnik je prvi koroški Slovenec v drugi avstrijski republiki, ki je bil izvoljen za župana kake koroške občine. Kako utripa Železna Kapla, kako se povezuje s sosednjimi občinami, kako usklajuje županovanje z družinskim življenje in kaj mu pomeni petje, smo slišali v oddaji Naš gost.
Franc Jožef Smrtnik je bil 15. marca 2009 izvoljen v drugem krogu županskih volitev s 15-imi glasovi prednosti. To je bil prvi župan, ki je na volitvah nastopi kot člani slovenske narodne skupnosti. Naglasil je, da je bil to pomemben korak. Nadgradil ga je 1. marca letos, ko je 53-odstotno podporo zmagal že v prvem krogu. Pravi, da je župan tako za slovensko kot za nemško govoreče občane. Osebno je obiska vseh 900 gospodinjstev, prav tako so bili na terenu kandidati za svetnike. Enotna lista se je ob tem preimenovala v Kapelško listo.
Središče Železne Kaple je bolj nemško govoreče, obrobje pa je slovensko, v ospredju je kmečko življenje. Občina ima 2400 prebivalcev, velika pa je 200 kvadratnih kilometrov. Mladi se izseljujejo, po študiju v večjih mestih (Dunaj, Gradec, Ljubljana) tam najdejo službe in ostanejo. Ker ni delovnih mest, jih je težko obdržati doma. Dve ali tri male obrti s 30 do 40 delovnimi mesti bi zelo okrepili kraj. Zato je njegov cilj dobiti podjetja iz Slovenije, ki bi se zanimala za poslovanje v njihovi obrtni coni. Skušal bo delovati tudi na področju turizma, kjer imajo v zdravilišču 240 postelj in 100 zaposlenih, kapniške Obirske jame letno obišče 35 tisoč ljudi. Občina leži na stičišču koroške in gorenjske regije in imajo dobre stike z obema. Nova perspektiva je Geopark Karavanke, ki združuje devet občin na avstrijski in pet na slovenski strani.
Ena od tem volilne kampanje so bili tudi begunci. Med jugoslovansko vojno so sprejeli 200 družin, nekaj od teh je ostalo in so se dobro integrirali, naslednji val je prišel pred tremi leti in enim letom. Vedno je bil mnenja, da ti ljudje ne morejo škoditi, lahko le popestrijo življenje občine. Tako imajo projekt, da begunci pomagajo občinskim delavcem.
Franc Jožef Smrtnik prihaja iz Kort, male vasice pod Pristovskim Storžičem ob vznožju Virnikovega Grintovca in Tolste Košute, ki je iz Železne Kaple oddaljena 16 kilometrov. Do leta 1920 se je v Železno Kaplo prišlo le po majhni stezi, boljša povezava je bila z Jezerskim. Rodil se je leta 1964. Hodil je v ljudsko šolo na Obirskem (pred enim letom so jo morali zapreti, na račun velikega šolskega centra v Kapli,) nato v slo. gimnazijo v Celovec, kjer je 1983 maturiral, študij na Dunaju pa je moral predčasno zaključiti, saj je moral prevzeti kmetijo. Od leta 1991 je vključen v občinsko življenje Železni Kapli. Po poklicu je kmet in ukvarjajo se z gozdarstvom. Ob strani mu stojijo žena, 24-letna hči, ki uči v Spodnji Ziljski dolini, sin Matej mu pomaga doma, najmlajši sin Štefan pa je star šest let in hodi še vrtec. Združiti županovanje, družinsko življenje in delo na kmetiji je večkrat težko.
K prepoznavnosti mu veliko pomaga tudi petje v Kvartetu oz. Kvintetu bratov Smrtnik. Prvič so nastopili pred 30-imi leti, julija 1985 na družinskem petju na pobudo KKZ in tajnika Nužeja Tolmajerja. Do leta 1996 so bili kvartet, takrat pa so dobili pobudo za gostovanje v Argentini, ko se jim je pridružil bratranec in so postali Kvintet. So ambasadorji slovenske kulture in dvojezičnosti na Koroškem. S petjem so pridobili veliko pozitivnih signalov za narodno skupnost. Izdali so pet zgoščenk, dva DVD, gostovali na veliko radijskih in televizijskih oddajah. Nastopili so veliko tudi v Sloveniji, v lepem spominu so mu še posebej nastopi v poletnem gledališču na Studencu. Ob 30-letnici so izdali zgoščenko, morda bo še ena, jeseni pa načrtujejo koncerte ob jubileju.
Dobro je tudi sodelovanje z župnijo. Župnik Polde Zunder zna dobro povezati ljudi, v pomoč mu konec tedna prihaja Drago Svetko, ki ima maše na Reberci in na Obirskem. V cerkvi je vse dvojezično, petje pa je slovensko. V njihovi družini je pogovorni jezik slovenski. Bolj kot pismena slovenščina je pomemba pogovorna, domača, narečna slovenščina. „Jezik je pomemben za ohranjanje kulture. Za rojake pa bilo pomembno, da ljudje, ki pridejo na južno Koroško govorijo slovensko.“
Ambasadorji oz. vizitke Železne Kaple so Maja Haderlap, ki je z Angelom pozabe poznana slovensko in nemško govoreči publiki in je na njegovo pobudo tudi častna občanka. Iz Železne Kaple prihajata tudi Florijan Lipuš in Valentin Polanške in še vrsto drugih ljudi, ki občino predstavljajo na kulturnem in literarnem področju. Ožbalt Elaunik in dr. Angela Piskernik pa sta vizitki Železni Kapli iz preteklosti. Tudi pri njih imajo odprte stvari iz polpretekle zgodovine kar se tiče vojne, partizanstva in povojnega časa.
