Močan preplet duhovnosti in zavesti

| 03.03.2015, 13:28 Matjaž Merljak

V oddaji Slovencem po svetu in domovini smo se pogovarjali z jezuitom iz Dravelj v Ljubljani, p. Primožem Jakopom, ki je v prvi polovici januarja pomagal je pri izpeljavi otroške kolonije v Hanželičevem domu v Cordobi v Argentini. Nagovorilo ga je več stvari: disciplina, zavzetost, sodelovanje ... ter tesno prepletanje duhovnosti in slovenske zavesti.

P. Jakop je bil na koloniji kot duhovnik, sicer je bila vodja kolonije Mirjam Mehle, ob njej je bilo šest spremljevalcev. Udeležilo se je je 46 otrok iz Buenos Airesa in dva iz Bariloč starih od sedem do trinajst let. Dobro govorijo slovensko, „a hitro pridejo v španščino,“ je povedal sogovornik in dodal: „Imajo občutek za red, disciplino in avtoriteto. Dovolj je bilo, da je voditeljica enkrat povedala navodila ... voditeljem v vsem tednu ni bilo treba povzdigniti glasu.“

Dejavnosti na otroški koloniji so bile tudi povezane s planinstvom. Ker so to bili otroci, ki živijo v velikem mestu na ravnini, so se na končni vzpon - na več kot 1900 m visoki Uritorco - pripravljali več dni. Težavnost vzpona je povečala poletna vročina. Tudi pri tem delu kolonije se je pokazala disciplina, poleg nje že zavzetost.

Otroci so radi in zavzeto sodelovali pri svetih mašah. Radi so prihajali tudi k spovedi: „Imajo zelo jasen občutek za to, kaj je prav in razlikovanje med dobrim in slabim, veliko občutljivost in globoko željo biti dober, pošten, pravičen, solidaren ... To je odsev skupnosti, v katerih živijo in odsev njihovih družin.“

Njihova srčnost je do izraza prišla tudi pri misijonski tomboli. Od doma so prinesli dobitke zanjo, vsak listek pa so morali kupiti in izkupiček je šel za misijone. Zbrali so 500 evrov za projekt vodnjakov v Malaviju, kjer delujejo slovenski jezuiti.

Po vrnitvi v Buenos Aires je imel še srečanje z mladimi. Kljub temu, da so bile počitnice, se jih je zbralo petdeset iz različnih slovenskih domov, vabilo pa je dva dneva pred srečanjem zaokrožilo po Facebooku. Mlade Argentince slovenskih korenin so zanimale različne teme: kakšno je mesto vere v vsakdanjem življenju, kako jo živeti, kako se to povezuje z molitvijo, kakšno vlogo ima maša, zakaj je pomembna Cerkev, kakšen je pomen skupnosti ...

Zaznal je žejo in željo po duhovnikih, ki so bili prva leta slovenske skupnosti v Argentini - to je po drugi svetovni vojni - zelo pomembni stebri, zdaj pa se čuti njihovo pomanjkanje. „Slovenska zavest je močno povezana z njihovo vero,“ pravi p. Jakop in zaključuje: „Veliko je takšnih in drugačnih dejavnosti in vendar vse to lahko obstaja, ker obstaja skupnosti, ki se združuje ob nedeljah pri oltarju in praznuje evharistično daritev.“