Uvedba e-računov
Različni odzivi občin na uvedbo e-računov
| Rok Mihevc
Odzivi slovenskih občin na uvedbo e-računov, ki veljajo od 1. januarja letos, so različni. V idrijski občini ugotavljajo, da so imeli kar nekaj težav, v občini Markovci pa navajajo, da s takšnim načinom poslovanja prihranijo čas in denar.
V praksi uvedba e-računov pomeni, da morajo pravne in fizične osebe proračunskim uporabnikom za dobavljeno blago, storitve ali izvedene gradnje svoje račune posredovati ne več v fizični, ampak v elektronski obliki, kot e-račune. Ti morajo biti podpisani z elektronskim podpisom. Odzivi na to uvedbo pa so različni.
V Idriji so našteli kar nekaj težav, med drugim to, da so morali investirati več kot šest tisoč evrov za nadgraditev računalniških programov, ali pa jih bodo morali zamenjati, saj niso primerni za obdelavo e-računov.
Bolj zadovoljni so v Markovcih, kjer ocenjujejo, da so se skrbniki že do dobra vključili v podpisovanje računov. Dodatnih stroškov niso imeli, saj je njihova programska hiša potrebne dodane ukrepe naredila v rednem vzdrževanju programa. Tudi v Majšperku in Naklem so zadovoljni z uvedbo, sporočili so, da jim je delo računovodstva s tem celo olajšano.
Imajo pa težave v občini Turnišče, kjer jim je uvedba e-računov povečala stroške poslovanje. Za novo opremo so morali zagotoviti pet tisoč evrov in plačati ure pomoči pri izobraževanju, kar jih je stalo dodatnih dva tisoč do tri tisoč evrov. Imajo pa tudi stroške hrambe računov in mesečnega najema novega programa. Podobne težave imajo v Sevnici, tam pa jih je nadgradnja programov stala približno 35 tisoč evrov.
Župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad pa je povedal, da je vprašanje nove uvedbe postavil komisiji državnega sveta za lokalno samoupravo med razpravo o nižanju sredstev za občine ob rebalansu letošnjega proračuna. Zanimalo ga je, kako gresta skupaj zniževanje porabe v javni upravi in uvedba e-računov, ki vsaj v začetku povečuje stroške občinam.
