Haaško sodišče zavrnilo tožbi Hrvaške in Srbije za genocid

Evropska Unija | 03.02.2015, 14:35 Rok Mihevc

Meddržavno sodišče v Haagu je v celoti zavrnilo tožbi za genocid od leta 1991 do leta 1995, ki sta ju ena proti drugi vložili Hrvaška in Srbija. Sodniki so pojasnili, da Hrvaška ni uspela dokazati izrecnega namena Srbije, da izvede genocid nad Hrvati, niti Srbija ni prepričala sodišča, da je Hrvaška kršila konvencijo Združenih narodov o genocidu med operacijo Nevihta.

Več kot 15 let po tožbi je najvišje sodišče Združenih narodov razsodilo, da so srbske sile in takratna Jugoslovanska ljudska armada nedvomno storile vojne zločine in sicer zaradi ustrahovanja hrvaškega prebivalstva in etničnega čiščenja določenih območij, ki so jih nameravali priključiti Srbiji. Skratka, imeli so politični načrt za nasilni pregon. Da bi potrdili genocid, haaško sodišče poudarja, da je treba nedvoumno dokazati zločine, ki jih določa konvencija Združenih narodov. Tak je hrvaški primer.

Po drugi strani pa je Srbija trdila, da je Hrvaška med operacijo Nevihta leta 1995 zagrešila genocid nad njenim prebivalstvom, Iz Hrvaške je bilo pregnanih več kot dvesto tisoč Srbov. Tudi v tem primeru je sodišče ugotovilo, da so se zgodili zločini nad Srbi med operacijo Nevihta, a razsežnosti genocida ni bilo.

Genocid je najhujši zločin po mednarodnem humanitarnem pravu. Obenem je to tudi zločin, ki ga je od vseh najtežje dokazati, in očitno niti Zagrebu niti Beogradu to ni uspelo. Beseda genocid izhaja iz grške besede genos, ki pomeni rod, in latinske besede occidere, ki pomeni ubiti. Gre torej za rodomor oz. vsako sistematično uničevanje neke narodnostne, etnične, rasne ali verske skupine z namenom v celoti ali delno uničiti to skupino. Po sklepu Združenih narodov je bil genocid decembra 1948 razglašen kot zločin proti človečnosti.

Današnja razsodba haaškega sodišča je obvezujoča, dokončna in brez možnosti pritožbe. Ker imata državi še vedno niz odprtih vprašanj, od pogrešanih oseb do spora o meji, bo razsodba nedvomno vplivala na razvoj odnosov v prihodnosti. Povejmo še to, da je hrvaško tožbo danes zavrnilo 15 od 17 sodnikov, medtem ko so srbsko zavrnili vsi člani sodnega senata.

Hrvaški odzivi na sodbo so večinoma negativni. Premier Zoran Milanović z njo ni zadovoljen, odhajajoči predsednik Ivo Josipović pa je dejal, da so se na Hrvaškem zavedali tveganja, da haaško sodišče zavrne njihovo tožbo. Posebej razočarani so hrvaški vojni veterani. Ti so med drugim ocenili, da sodišče izvaja politiko poenotenja žrtve in napadalca, nekateri pa so obtožili vlado, da je bila tožba slabo pripravljena. Menijo, da je vprašanje pogrešanih oseb treba urediti, še preden bo Srbija vstopila v Evropsko unijo.