Porabje, perspektiva za mlado generacijo

| 03.02.2015, 13:46 Matjaž Merljak

Porabje je od središča Slovenije najbolj oddaljeno zamejsko področje. V primerjavi z manjšinskim območjem v Italiji in Avstriji je bilo Porabje vse do leta 1991 del vzhodnega bloka in je manj razvito. A prav gospodarski razvoj regije bo omogočal prihodnost tamkajšnji slovenski mladini. Kaj sploh mladi pričakujejo, je na 14. Vseslovenskem srečanju povedala Martina Zakoč.

Prva slovenska organizacija na Madžarskem je bila ustanovljena pred 25-imi leti z imenom Zveza Slovencev na Madžarskem. Zveza je združevala in še danes združuje vse generacije Slovencev na Madžarskem. 25 let pa je le 25 let, sedanja mlada generacija razmišlja malce drugače. Kot krovna organizacija so se že pred leti odločili za ustanovitev društva mladih, ki pa takrat ni zaživelo. Sedaj smo mi tista generacija porabske mladine, od katere se marsikaj pričakuje. Tega se zavedamo, prav zaradi tega smo na pobudo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu letos ustanovili Društvo porabske mladine. Tudi do sedaj smo bili združeni v sekciji porabske mladine, ki deluje v okviru Kluba prekmurskih študentov. Že do sedaj smo imeli različne programe, med njimi razne tečaje, ekskurzije, delavnice, srečanja in tako dalje. Imeli smo tudi slovenske igralne ure za otroke, ki so še vedno ostali z nami v stiku in čez nekaj let želimo, da bi tudi oni postali del našega društva. Do takrat pa jih vključujemo v naše programe. Menimo, da smo zadosti dozoreli, da se lahko osamosvojimo, se postavimo na lastne noge, pridobimo vse več novih članov in tako postanemo delovno in uspešno društvo, ki bo nudilo razne programe za našo generacijo.

Če smo že pri programih, velikokrat si sami postavimo vprašanje, kateri so tisti programi, ki nas zanimajo, ki bi se jih z veseljem udeležili. A moramo priznati, da mnogokrat sami ne vemo. Vemo pa to, da je izredno dobro biti v družbi naših sovrstnikov, se pogovarjati z njimi, iti z njimi skupaj na nek koncert ali na neko krajšo pot, ali se udeležiti delavnice. Torej ni pomembno, da bi bili naši programi vrhunski, važneje je, da so nam vsebine všeč in da se jih radi udeležimo. Naš cilj pa je, da s pomočjo teh, možno tudi da iz vsakdanjih vsebin in dejavnosti, ki zanimajo mlade krepimo slovenski jezik in zavest ter na takšen način približujemo mladim slovenščino.

Smo izredno mlado društvo, ki šele zdaj načrtuje svoje prve samostojne programe. In kaj želim doseči s programi? Seveda to, da naši člani še bolj spoznajo matično državo, njeno kulturo, da se družijo s sovrstniki iz Slovenije in od drugod v zamejstvu in tako postanejo še bolj zavedni člani naše porabske skupnosti. Velikokrat slišimo, da je prihodnost naše skupnosti odvisna od nas, od nas, ki še študiramo ali smo prav pred kratkim zasedli svoje prvo delovno mesto. Porabje ima, bo imelo svojo inteligenco saj so med našimi člani bodoči profesorji, ekonomi, inženirji, zdravniki, vzgojitelji, novinarji in strokovnjaki raznih področij. Marsikaj se moramo še naučiti, pridobiti izkušnje. Smo pa pripravljeni, da postanemo še bolj aktivni člani naše skupnosti, zato potrebujemo možnosti, da si pridobimo prakso in izkušnje na raznih področjih in to je najbolj pomembno, da ko končamo študij najdemo posel v Porabju. Ker če ne najdemo bodo ponovno govorili o tem, da smo odšli s trebuhom za kruhom. Smo mladi, polni energije, ki želimo nekaj narediti in če ne bomo imeli možnosti tega storiti v Porabju, žal, bomo prisiljeni si poiskati mesto nekje drugje. Pri tem bi lahko odigrala pomembno vlogo tudi Slovenija.

Monošter, kot veste je gospodarstvo razvito mesto, imamo razna podjetja, kjer se lahko zaposlijo tudi naši člani ampak ko gredo na intervjuje se njim postavi vprašanje »Sprechen Sie Deutch? Do you speak English?« Kaj to pomeni? Seveda to, da so podjetja v lasti Nemcev, Američanov, Italijanov in Špancev. Toda, nimamo nobenega slovenskega podjetja. Prvo slovensko podjetje bo prebilo led in z njegovo prisotnostjo bo slovenski jezik pridobil dodatno vrednost, ki bo v veliki meri prispevala k temu, da se bodo na dvojezične osnovne šole vpisali učenci z veseljem, saj bodo vedeli, da jim bo pri zaposlovanju pomagala tudi slovenščina.

Jezik in mladina. Velikokrat se nam očitam, da se uporablja madžarščina, ampak če nočemo izgubiti kakšno našo članico, ki ima prijatelja Madžara in se tudi on udeleži kakšne dejavnosti, se tudi mi včasih malce prilagodimo. A bomo lahko rekli, da smo Slovenci le takrat, če bomo govorili zmeraj in izključno le slovenski jezik? Po mojem ne. Vemo, da imamo slovenske korenine, eni govorimo knjižni jezik in narečje, drugi bolj narečje, poznamo našo kulturno dediščino in se ponosno izrekamo za Slovence, tudi takrat, če vmes govorimo tudi madžarsko.

Prispevek je s 14. Vseslovenskega srečanja Mladi kot ustvarjalci skupnega slovenskega prostora?, ki je bilo v Državnem zboru v Ljubljani 4. julija 2014. Besedilo je iz magnetograma DZ.