Nadškof Ševčuk: Dogajanje v Ukrajini največja katastrofa po 2. svetovni vojni
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Voditelj grkokatoliške Cerkve v Ukrajini, višji nadškof Svjatoslav Ševčuk, je za spletni portal Vatican Insider poudaril, da se v Ukrajini dogaja največja katastrofa po drugi svetovni vojni. Dejal je, da je najmanj 2 milijona ljudi razseljenih. Spregovoril pa je tudi o možnem papeževem posredovanju. »Papež utegne narediti nekaj konkretnega« v zvezi s sporom, ki pustoši Ukrajino, mednarodno pobudo, da se konča bojevanje, je dejal Ševčuk.
Voditelj grkokatoliške Cerkve v Ukrajini poudarja, da se humanitarni položaj zaradi vojne slabša in ponavlja, da to, čemur so priča v Ukrajini, 'ni lokalen konflikt, ampak zunanji napad'. Dejal je tudi, da je Frančiška obvestil, da je izraz »bratomorna vojna«, ki ga je uporabil nedavno, »prizadel čustva Ukrajincev«, saj se je zdelo kot odmev na to, kar so rekli Rusi, da je vojna v Ukrajini notranji spor. O Putinu pa je dejal, da je treba streti verige laži. Putin namreč po njegovih besedah Rusom prikriva informacije o tisočih vojakih, ki so umrli v Ukrajini.
Celoten intervju
Msgr. Ševčuk, kaj se dogaja v Ukrajini?
V Ukrajini je vojna; to je tuj vdor, vojna, ki nam jo vsiljujejo od zunaj. To ni državljanski spor, nesoglasje med ukrajinskimi državljani; kar je pri nas, je vojna brez vojne napovedi. Po naših škofijah in eparhijah je na tisoče beguncev, v oboroženem sporu je bilo ubitih 6.000 ljudi, 12.000 je bilo ranjenih in številni ljudje so prizadeti zaradi tega, kar imenujejo izvedenci 'postravmatska motnja zaradi stresa'.'
Za kaj ste prosili papeža med nedavnim obiskom ad limina?
Prosili smo ga, naj pride v Ukrajino, vemo, da nemara prosimo preveč, ampak to bi bila zares tako preroška poteza. Sveti oče nam je prisluhnil zelo pazljivo in takoj prosil škofa v Donecku in na Krimu, naj povesta o tem, kar sta doživela. Škofa sta čutila, da ju sprejema, čutila sta, da ju je ohrabril in pomiril, češ, da sta se prav odločila: da bosta stala svojim ob strani, da bosta poslušala glas našega ljudstva.
Papež je govoril o spoštovanju mednarodnega prava, škofom pa tudi ukazal, naj se ne zapletajo v politiko ter odkrito govoril proti tistim, ki krizo izkoriščajo za bogatenje. Kako gledate na ta nasvet?
Sveti sedež brani suverenost in celovitost Ukrajine, mednarodno pravo; če si neka država priključi Krim, krši mednarodno pravo. Temu ni mogoče reči notranji konflikt. Nismo prišli, da bi predstavljali politične stranke, mi smo glas civilne družbe. Ne govorimo predsedniku, kaj mora storiti. Zahtevamo tudi socialno pravičnost, ukrajinsko ljudstvo zahteva reformo, na primer reforme sodstva, ker imamo pristranske sodnike. Še vedno je govor o oligarhih, proti njim je izbruhnila revolucija dostojanstva; ta sistem oligarhije je pahnil Ukrajino v nesrečo.
V Ukrajini traja vojna, kakšne pa so posledice na humanitarni ravni?
Vojna vedno prinaša pustošenje in bedo. Ukrajinsko gospodarstvo se srečuje s krizo. Uradno so Združeni narodi razglasili, da je v Ukrajini milijon razseljenih, cerkveni organi pa povedo, da je to število dejansko dvakratno. Skoraj 600.000 ljudi je bilo prisiljenih zbežati v druge države. Ukrajinska vlada ni sposobna nadzorovati tega položaja. Tak položaj imenujem humanitarna katastrofa razsežnosti, kakršni od 2. svetovne vojne še nismo bili priča v Vzhodni Evropi. Zaradi tega sem svetega očeta in različne organe rimske kurije zaprosil, naj razglasijo poziv za človekoljubno pomoč na mednarodni ravni. V naših centrih Karitas v Ukrajini nam je uspelo priskrbeti streho za 40.000 ljudi, vendar to ne zadošča. Med razseljenimi je 140.000 otrok, vmes so tudi ranjenci. In da bi res mogli reševati človeška življenja, potrebujemo solidarnost na mednarodni ravni.
Kaj konkretnega storite kot Cerkev, kot kristjani?
»Tudi v teh hudih vojnih razmerah moramo ostati kristjani. Kristjan je človek, ki zaupa v Boga, kajti upanje ne pride od politikov, ampak od našega Gospoda. Obenem moramo svojo vero spreminjati v delovanje. Svetemu očetu sem povedal, da moramo v Ukrajini zdaj varovati ogromen zaklad: versko svobodo. Tudi v teh tragičnih okoliščinah obstaja solidarnost med različnimi veroizpovedmi, pravoslavnimi, katoličani, protestanti, obstaja ekumenizem v praksi, ker delamo vsi isto: rešujemo človeška življenja. Teh ljudi v stiski nihče ne vpraša: ali si katoličan, pravoslaven ali musliman. Ne, tega ne delamo. Smo edini, da bi služili.
Kako ste se odzvali na papežev poziv k možnemu miru?
Pozdravili smo ga kot velik izziv in sprejeli smo ga z zaupanjem. Kajti zares delamo za mir, da bi ustavili vojno. Seveda moramo uporabiti vsa možna sredstva, da bi to dosegli. Čakamo na sporazum, ki ga bodo dosegli na mednarodni diplomatski ravni. Vidimo, da je sporazum iz Minska spodletel, ker ni bilo prekinitve ognja. Upajmo, da bodo slišali papežev poziv vsi, ne le žrtve v Ukrajini, ampak tudi mogočneži po svetu.
