Imenovanje novega pomožnega škofa v Ljubljani
VIDEO: Msgr. dr. Franci Šuštar, novi pomožni škof v Ljubljani
Slovenija | 07.02.2015, 13:09 Tone Gorjup
Papež Frančišek je danes, 7. februarja 2015, za novega pomožnega škofa v Ljubljani imenoval ravnatelja bogoslovnega semenišča dr. Francija Šuštarja. Novico o imenovanju so pravkar sporočili na nadškofijskem ordinariatu. Poleg generalnega tajnika Slovenske škofovske konference Tadeja Strehovca, ki je prebral dekret o imenovanju in ljubljanskega ordinarija nadškofa Stanislava Zoreta, je bil tam tudi novoimenovani pomožni škof Franci Šuštar. Škofovsko posvečenje bo prejel 15. marca 2015 ob 15. uri v ljubljanski stolnici.
Franc Šuštar je bil rojen 27. aprila 1959 v Ljubljani. Otroštvo je preživel v kmečki družini v vasi Preserje v župniji Homec. Po osnovni šoli je bil med letoma 1974 in 1978 v Malem semenišču v Vipavi. Po maturi in vojaščini je vstopil bogoslovje in se je vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani. Po dveh letih ga je nadškof Alojzij Šuštar poslal v Rim v Papeški kolegij Germanik, kjer je dokončal študij z doktoratom na področju osnovnega bogoslovja na Papeški univerzi Gregorijani. Med študijem je 29. junija 1985 v Ljubljani prejel mašniško posvečenje. Prvo kaplansko mesto je bilo v župniji Ljubljana-Moste in Ljubljana-Fužine. Od leta 1991 do 1997 je bil ravnatelj v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani. Zatem je postal župnik v Grosupljem, kjer je bil dušni pastir osem let. Za dve leti ga je nadškof Alojz Uran postavil za stolnega župnika v Ljubljani in za arhidiakona. Po dveh letih pa je bil leta 2007 znova imenovan za ravnatelja Bogoslovnega semenišča v Ljubljani. Ob tem opravlja v semenišču tudi vlogo ekonoma. V vseh letih duhovništva ga spremlja misel novomašnega gesla: "Veselite se vedno v Gospodu. Gospod je blizu!" Gospodova bližina in dobrota sta vir veselja in upanja.
Nadškof Stanislav Zore je izrazil veselje, da je papež ob prošnji po okrepitvi ljubljanske nadškofije imenoval prav Šuštarja za pomožnega škofa. To je znamenje, da Frančišek želi, da so pastirji Cerkve blizu ljudem je dejal nadškof Zore in dodal, da ima prav novoimenovani pomožni škof veliko izkušenj v ljubljanski nadškofiji, saj je bil kaplan, župnik, rektor bogoslovnega semenišča in arhidiakon ter je opravljal še druge naloge. Zato dobro pozna krajevno Cerkev in duhovnike, ki v njej delujejo. Glede nalog novoimenovanega škofa je nadškof Zore izpostavil, da bo opravljal vse zadolžitve, ki jih na pastoralnem področju opravlja pomožni škof. Krajevnemu škofu bo pomagal pri vodstvu škofije ter ga nadomeščal v primeru odsotnosti. Ob tem pa je nadškof Zore napovedal, da bo Šuštarja imenoval tudi za generalnega vikarja ljubljanske nadškofije. Nadškof je Šuštarju ponudil bratsko bližino, oporo in pomoč, v času priprave na škofovsko posvečenje pa mu je zaželel notranji mir, iz katerega se rojeva veselje. Nadškof Zore je ob robu imenovanja na novinarsko vprašanje, kdaj bo predvidoma prišlo do imenovanja novega mariborskega nadškofa, povedal, "da bo treba še nekaj počakati, vendar ne več dolgo". Ob tem je izrazil željo, da bi mariborska nadškofija čim prej dobila svojega nadškofa, saj je pomembno, da ta krajevna Cerkev dobi novo upanje ter tako začne živeti novo življenje. To namreč potrebujejo in tudi zaslužijo, je prepričan nadškof Zore.
Franc Šuštar je ob imenovanju za ljubljanskega pomožnega škofa povedal, da je današnji dogodek izziv za vero, za zaupanje, za ponižnost, pa tudi za ljubezen. Zato se je zahvalil svetemu očetu za zaupanje, apostolskemu nunciju v Sloveniji Juliuszu Januszu za njegovo zavzetost za nadškofijo in njegovo sodelovanje in ljubljanskemu nadškofu Stanislavu Zoretu za njegove pobude in pastirsko služenje ter vsem dosedanjim nadškofom in škofov v ljubljanski nadškofiji. Kot je poudaril, škofovska služba obsega zelo široka področja delovanja in služenja v Cerkvi, zato jo gleda z velikim spoštovanjem in tudi strahom. Poleg tega je izrazil zaupanje in prošnjo, da bi bil vredno orodje v božjih rokah. V dosedanjem duhovniškem življenju je to že velikokrat doživel, je pojasnil Šuštar.
Spoštovani gospod nadškof, spoštovani sobratje duhovniki, spoštovani novinarji in vsi navzoči! Dragi bratje in sestre!
V tem trenutku, ki pomeni zame zelo velik mejnik v mojem življenju, vas vse lepo pozdravljam! Kot že tolikokrat, se moram tudi sedaj posebej močno zazreti v Jezusa Kristusa in verovati, verovati v njegovo previdnost, bližino, v njegovo voljo, v njegovo besedo, ki je živa in učinkovita ter spreminja človeka!
Današnji dogodek imenovanja za pomožnega škofa v naši ljubljanski nadškofiji je zame izziv za vero, za zaupanje, za ponižnost, pa tudi za ljubezen. Zato se želim zahvaljevati in se tudi priporočati s prošnjo za molitev in vsestransko pomoč.
Najprej se želim zahvaliti svetemu očetu, papežu Frančišku za imenovanje in zaupanje! To sprejemam v edinosti z njim in vso Cerkvijo, v duhu pokorščine svetemu očetu in v duhu služenja Božjemu ljudstvu. Zatem se zahvaljujem apostolskemu nunciju msgr. Juliuszu Januszu za njegovo zavzetost za našo nadškofijo in njegovo sodelovanje! Hvala za njegove spodbude in za vidno znamenje povezanosti z vesoljno Cerkvijo!
Zahvaljujem se nadškofu msgr. Stanislavu Zoretu, za njegove pobude in pastirsko služenje, ob tem pa tudi gospodu škofu Antonu Jamniku ter vsem dosedanjim nadškofom in škofov v naši nadškofiji.
Prav tako se želim v tem trenutku spomniti s hvaležnostjo vseh sobratov duhovnikov in bogoslovcev, vseh redovnikov in redovnic v naši nadškofiji in po vsej Sloveniji ter se jim priporočiti v molitev.
V duhu in molitvi sem povezan z mnogimi dobrimi ljudmi. Z bogoslovci v Bogoslovnem semenišču, s kanoniki, duhovniki in verniki v stolnici, z verniki v župniji Grosuplje in domači župniji Homec, s prijatelji s katerimi sem se srečeval in povezoval v teku mojega življenja, še posebej pa s svojimi domačimi in sorodniki.
Seveda pa prav lepo pozdravljam in se zahvaljujem za prisotnost vseh vas tukaj v dvorani, posebej novinarjem, ki boste to novico posredovali širšemu občestvu. Hvala vam za vaše služenje!
Škofovska služba obsega zelo široka področja delovanja in služenja v Cerkvi. Ko to gledam z velikim spoštovanjem in tudi strahom, zaupam in prosim, da bi bil vredno orodje v Božjih rokah. V dosedanjem duhovniškem življenju sem to že velikokrat doživel. Kolikokrat sem občudoval Gospodovo bližino in njegove konkretne posege … Zaupam in želim, da bo po Cerkvi, ki je Luč narodom, še naprej delil svoje nebeške darove, mir, ljubezen, polnost življenja. Želim, da jih ne bi delil le vernikom zbranim v Cerkvi, pač pa prav vsem ljudem …
V povezavi s to željo sem si izbral tudi svoje škofovsko geslo. To je: »Gospod je blizu« (Fil 4,5). Gospodova bližina, njegovo odrešenjsko delo, je pravzaprav razlog za veselje, za upanje, za premagovanje težav ter graditev medsebojne ljubezni. Te besede so del mojega novomašnega gesla, ki je bilo: »Veselite se vedno v Gospodu! Gospod je blizu!« Vesel sem, da je gospod nadškof Stanislav Zore za svoje geslo izbral prvi del teh svetopisemskih besed. Naj tudi geslo potrjuje edinost v Gospodu!
Ljubljanska nadškofija je dobila drugega pomožnega škofa v času nadškofa Alojzija Šuštarja. Takrat je ob škofu Stanislavu Leniču, ki je pomagal že nadškofu Jožefu Pogačniku papež za pomožnega škofa imenoval Jožefa Kvasa. Po smrti škofa Stanislava Leniča je bil za pomožnega škofa imenovan Alojz Uran. Nadškof Franc Rode je z imenovanjem Andreja Glavana leta 2000 dobil še tretjega pomožnega škofa. Po njegovem odhodu v Rim za prefekta Kongregacije za redovnike je imela ljubljanska nadškofija spet dva pomožna škofa. Po smrti škofa Jožefa Kvasa, ga je na tem mestu nasledil škof Anton Jamnik. Z ustanovitvijo novomeške škofije in imenovanjem škofa Andreja Glavana za njenega prvega ordinarija pa je imela ljubljanska nadškofija do danes le enega pomožnega škofa. Zdaj se je škofu Antonu Jamniku v tej vlogi pridružil še novoimenovani škof Franci Šuštar.
