Kuba in ZDA začenjata pogovore o normalizaciji odnosov
Svet Rok Mihevc
Havano bo jutri obiskala delegacija ameriškega State Departmenta pod vodstvom pomočnice državnega sekretarja za zahodno poloblo Roberte Jacobson. S tem se bodo začeli uradni pogovori med državama o normalizaciji odnosov, ki so jih ZDA prekinile kmalu po kubanski revoluciji leta 1959.
ZDA in Kuba sta 17. decembra lani izmenjali nekaj zapornikov in predsednik Barack Obama je napovedal začetek normalizacije odnosov z edino komunistično državo na ameriški celini. Napovedi so sledili konkretni ukrepi, ko je Kuba ta mesec izpustila 53 političnih zapornikov, kar naj bi bili vsi, ki so bili zaprti zaradi prizadevanj za več demokracije in osebnih svoboščin.
Splošna prepoved turističnih in poslovnih potovanj na Kubo še vedno velja, vendar pa tiste kategorije potnikov, ki so doslej lahko šle na otok, ne bodo več potrebovale posebnih dovoljenj. To velja za novinarje, akademike, predstavnike verskih skupnosti, raziskovalce, znanstvenike, kulturnike in podobno.
Američani bodo lahko na Kubi uporabljali kreditne in plačilne kartice, domov pa prinašali do 400 dolarjev vredno blago na obisk, od tega do 100 dolarjev vredne cigare in rum. Podjetja bodo lahko vlagala v zasebni sektor na Kubi, ki ga sicer skoraj ni, dovoljene pa bodo tudi manjše naložbe v kmetijstvo. Banke lahko odpirajo svoje podružnice, Američani pa bodo lahko sorodnikom na Kubo namesto 2000 dolarjev na leto po novem pošiljali 8000 dolarjev. Odpravljene so tudi omejitve glede porabe ameriških obiskovalcev na Kubi.
Obisk delegacije pod vodstvom Jacobsonove, ki bo trajal dva dni, je namenjen v prvi vrsti nadaljevanju pogovorov o imigraciji, vprašanji veleposlaništva in statusa diplomatov. Potekala bodo tudi pogajanja o črtanju Kube s seznama držav podpornic terorizma, pri čemer se bo to navezalo tudi na vprašanje imigracije. ZDA imajo namreč seznam svojih državljanov, ki so pred policijo pobegnili na Kubo in tam dobili azil.
Najbolj trd oreh med državama bo zanesljivo vračanje premoženja kubanskim beguncem. ZDA imajo dolg seznam zahtevkov, vrednih skupaj 1,8 milijarde dolarjev. Gre za tovarne, hotele, stanovanjske objekte in drugo zaplenjeno ter podržavljeno premoženje. Američani za zdaj sicer najbolj vztrajajo pri temeljnih človekovih pravicah, kot je pravica do svobode izražanja.
