Lea Nakrst
Mladi smo in moramo biti ustvarjalci skupnega slovenskega prostora
| 30.01.2015, 10:16 Matjaž Merljak
Ali so mladi soustvarjalci skupnega slovenskega prostora? Ali tudi tisti mladi, ki so odšli v svet, ker imajo tam boljše možnosti za študij in raziskovanje ter delo? Objavljamo razmišljanje Lea Nakrst, ki živi in dela na Švedskem.
Lep pozdrav vsem skupaj, moje ime je Lea Nakrst, živim v Stockholmu na Švedskem, kjer sem zaposlena v mednarodni dvojezični angleško-švedsko govoreči šoli. Danes sem tukaj, ker mi je naslov letošnjega vseslovenskega srečanja spodbudil, da se nanj odzovem. Verjamem, da je pozitivno, da se sprašujemo o tem, ali smo mladi soustvarjalci skupnega slovenskega prostora. Hkrati mi je presenetljivo, da se moramo o tem sploh še spraševati.
Na poti v Slovenijo sem svoje razmišljanje na tematiko današnjega srečanja zapisala. Skupni slovenski prostor je sicer širok pojem in predvidevam, da naj bi zajemal vključevanje mladih v nek skupni jezikovni, kulturni, gospodarski, torej vseslovenski prostor, tudi izven meja Slovenije. Mladi so danes dejavni, poskušajo s svojo energijo, delom in idejami prispevati k boljšemu jutri. Mnogim uspe, mnogim ne uspe. Ob vsakem koraku, ki si ga želijo narediti, se srečujejo z nemalo opazk, spotikanja, pripomb in posledično velikokrat z neuspehom. Mnogim uspe iti preko tega, ker so trdni in verjamejo vase, mnogi pa potrebujejo spodbudo in pomoč na tej poti. Sprašujem se, česa se bojite tisti, od katerih se pričakuje, da v pravem času znate potisniti, vzdigniti mlade in jim pomagati na njihovi poti. Se bojite njihovega potencialna, njihovih drznih, včasih predrznih idej, sprememb?
V Stockholmu smo pred dvema letoma ostali brez slovenskega veleposlaništva, v prestolnici skandinavske države, v kateri se nahaja največ Slovencev, vedno več tudi mladih. In pred dobrim mesecem smo imeli v Stockholmu srečanje z gospodom veleposlanikom slovenskega veleposlaništva na Danskem in s strani starejših udeležencev srečanja je bilo slišati, kako fino je, da toliko mladih pride na srečanja. Na splošno se velikokrat sliši, oh, kako super je videti mlade, ki so motivirani in angažirani. V tisti dvorani takrat je sedelo kar nekaj mladih, ki jim v Sloveniji ni bila ponujena nobena prava priložnost. Tam so sedeli doktorji znanosti, ki so bili izšolani v Sloveniji. Slovenija je vlagala v njih in ji ni uspelo iti korak dlje, da bi njihov potencial zadržala doma. Tujini se dobesedno smeji, ko zaposli slovenskega diplomanta ali celo doktorja znanosti, v katerega ji ni bilo potrebno vložiti niti centa, iz njega pa črpa celotno znanje in konkurira na mednarodnih trgih. Tekmujemo sami s seboj, borimo se z mlini na veter.
Ko stanje v Sloveniji spremljam od daleč in ko se vračam v Slovenijo ugotavljam, kako izgubljeni so mladi danes v Sloveniji. Polni volje, idej, potenciala hrepenijo po soustvarjanju skupnega slovenskega prostora. Izobraženi, kreativni in sposobni tavajo, ne upajo si ustvariti družine, saj do 30. leta starosti ne uspejo dobiti redne zaposlitve, da ne govorim o tem, kako se jim ne šteje niti en delovni dan, ki so ga marljivo opravili preko različnih servisov in kako se jim za to odgovorni dobesedno posmehujejo. Ni se nam več potrebno čuditi, da vedno več mladih sooblikuje prej skupni mednarodni prostor, kot pa slovenskega.
Verjamem, da lahko samo s skupnimi močmi uspemo ustvariti pozitiven medgeneracijski dialog, spoštovanje, naklonjenost in zaupanje. Današnje stanje mladih v Sloveniji je odraz brezbrižnosti za sočloveka, odraz okoriščanja in strahu, strahu pred novim, drugačnim. Če si želimo, da bomo uspešni kot družba, kot celota, potrebujemo več strpnosti, dialoga, razumevanja in upati si upati. Vlagati energijo in voljo v svoje delo, verjeti, da z njim lahko ustvarimo boljši jutri, mladi si tega želijo in na ves glas kričijo, da jih opazite in vključite v vaše projekte.
Kot rečeno, pozitivno je, da se o skupnem soustvarjanju slovenskega prostora sprašujemo. S tem nakazujemo na spremembe in se počasi, upam da, pomikamo naprej. Skupni slovenski prostor začnemo oblikovati doma, z vzgojo v domačem okolju, s kvalitetnim delom na šolah in univerzah, kjer šolamo bodoči potencial. Ponovno se moramo naučiti vrednot, spoštovanja, naučiti se prevzemati odgovornost za naša dejanja, začenši v vrtcih in vse naprej do različnih ustanov, zlasti v kateri se nahajamo danes. Aktivnost, angažiranost in zavzetost nam bo pomagala in mladi vse to imajo v sebi. Prisluhnite jim.
Prispevek je s 14. Vseslovenskega srečanja Mladi kot ustvarjalci skupnega slovenskega prostora?, ki je v Državnem zboru v Ljubljani potekalo 4. julij 2014, besedilo je iz magnetograma DZ.