Lojze Lebič je prejel 36. Tischlerjevo nagrado
Akad. Lebič prejel 36. Tischlerjevo nagrado
Matjaž Merljak
V Tischlerjevi dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu sta Narodni svet koroških Slovencev NSKS in Krščanska kulturna zveza KKZ v petek, 23. januarja 2015, podelila XXXVI. Tischlerjevo nagrado. Za izjemen glasbeni opus, vseživljenjsko pripadnost Koroški in povezanost z njo ter za ohranjanje in promocijo koroške ljudske pesmi v vseslovenskem kulturnem prostoru jo je prejel skladatelj, akademik profesor Lojze Lebič, ki je lani obeležil 80. rojstni dan.
Dr. Zdravko Inzko, predsednik NSKS, je v pozdravnem nagovoru med drugim naglasil, da imajo vsi prejemniki Tischlerjeve nagrade tako kot tisti, po katerem je poimenovana, izredne zasluga na kulturnem, političnem, gospodarskem, šolskem, umetniškem, znanstvenem, izobraževalnem ali cerkvenem področju. Z letošnjo Tischlerjevo nagrado pa se je misel ustavila ob duhovni Koroški, ki sega preko meja – del je je v Sloveniji, del pa v Kanalski dolini.
Mag. Janko Krištof, predsednik KKZ, je dejal, da so ob odločitvi za letošnjega Tischlerjevega nagrajenca slišali pomisleke, da ga ljudje na avstrijskem Koroškem premalo poznajo. Njihov odgovor je bil: ravno ker je pri nas glede na svoje zasluge veliko premalo znan, je prav, da tokrat na vrsto pride on.
Nagrajenca je s strokovne plati ocenil Edi Oraže. Med drugim je naglasil, da imajo zborovodje in glasbeniki, s katerimi se je pogovarjal, visoko spoštovanje do komponista Lojzeta Lebiča. Potrdili so mu – in to je v delu z zborom tudi sam dognal, da so skladbe Lojzeta Lebiča težke, toda zelo dobro izvedljive in efektne.
Nagrajenec je v zahvalnem govoru dejal, da je glasba umetnost, ki naj človeka in družbo vodita k boljšemu. Zaključil je takole: »Slovenci smo nadarjen narod, a to, kar nam tudi danes manjka, je povezanost, enotnost. Tako glede bridke polpreteklosti, temeljnih državniški zadev, kot v razmerju do rojakov v zamejstvu in po svetu ... V tem vse bolj razgretem svetu nam je potrebna enotnost, složnost, ki bo temeljila na štirih stebrih: spoštovanje materinščine, poznavanje zgodovine, povezanosti po veri naših prednikov in občutljivost do vseh treh Slovenij: državne, zamejske in zdomske. Pri tem pa budno spremljati trenutna dogajanja in misliti na prihodnost ... Ne gre spregledati preteklih časov, ki so bila tako za Slovenijo kot Koroško tudi strašna in brez milosti ter naše lastne odgovornosti … Nocoj ni čas za malodušje. Smo maloštevilen, a ne majhen narod. Slovenske znanstvenike, umetnice in umetnike, tudi glasbenike, srečamo med najboljšimi in najbolj uglednimi po vsem svetu … Želim si, da bi vse kar ustvarjam zrcalilo duha in modrost mojih koroških prednikov. Vsem pa želim mir in da bi si ostali zvesti!«
Na slovesnem večeru so podelili tudi nagrade letošnjega govorniškega natečaja. Prvo mesto je osvojila Lena Kolter iz Bilčovsa na avstrijskem Koroškem, sicer pa učenka sedmega razreda Zvezne gimnazije/Zvezne realne gimnazije iz Celovca. Pripravila je razmišljanje na temo Moderno preseljevanje narodov – vprašanje beguncev današnjega časa. Kako vpliva to vprašanje na našo družbo? Kako najde politika primerne odgovore oz. ali naj jih sploh išče? Kako se osebno soočam(o) s tem vprašanjem, s tem izzivom?
V kulturnem programu je zapel moški zbor leta 2014 - Moški pevski zbor Kralj Matjaž iz Libuč (to je rojstni kraj Lebičeve matere, ki je bila sestra Franca Lienharda soustnaovitelja zbora). Nekaj Lebičevih pesmi je zapela tudi mezzosopranistka Waltraud Mucher iz Št. Petra na Vašinjah, ki sedaj živi in deluje v Berlinu in na Mallorci, ob spremljavi pianista Manfreda Tauscha.
Med gosti so bili: minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc s sodelavci Urada, stolni dekan prelat msgr. Michael Krištof v zastopstvu škofa dr. Aloisa Schwarza, veleposlanik na Dunaju dr. Andrej Rahten, generalna konzulka v Celovcu Dragica Urtelj in predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak.
