Srce
Slovenija se po presajenih srcih uvršča v svetovni vrh
Zdravstvo Petra Stopar
Slovenija je sodeč po podatkih mednarodnega registra o presaditvah organov na prvem mestu po številu presajenih src na milijon prebivalcev. V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, ki je edini, ki pri nas opravlja presaditve, so povedali, da je petletno preživetje bolnikov s presajenim srcem 80 odstotno, kar je primerljivo s svetom.
Kot je povedal vodja oddelka za napredovalo srčno popuščanje in transplantacijo Bojan Vrtovec, so v povprečju štirje kirurgi, ki v Sloveniji opravljajo transplantacije srca, v zadnjih petih letih opravili 17 presaditev, lani pa kar 33. Od začetka presajanja src v Sloveniji, leta 1990, pa do leta 2000 so denimo letno opravili povprečno tri presaditve src. S 14,3 presajenega srca na milijon prebivalcev se tako Slovenija uvršča na prvo mesto po presaditvah na milijon prebivalcev, kar je dvakrat več presajenih src na milijon prebivalcev, kot jih opravijo v drugo uvrščeni ZDA.
Po besedah vodje centra za transplantacijsko dejavnost Igorja Kneževiča je to rezultat zelo požrtvovalnega dela vseh, ki sodelujejo v tem procesu in zdravljenju skupine bolnikov s končno srčno odpovedjo. „Moramo poudariti, da to ni samo ena, dve ali tri klinike, ampak praktično cel klinični center, ker je izjemno težko organizirati takšno službo, ki bo delovala 24 ur, vsak dan, ne glede na to, ali je praznik ali dežuje, sneži,“ je dodal na današnji novinarski konferenci.
Povprečna čakalna doba na listi za nenujno presaditev srca je eno leto, za nujno pa 35 dni. Presajanja src načeloma ne opravljajo pri bolnikih, starejših od 70 let, v tem času pa so presadili srce tudi trem otrokom. Najmlajši je imel manj kot 10 kilogramov, kar je po Kneževičevih besedah tehnično izjemno zahteven poseg, poleg tega je za to starostno skupino na voljo izjemno malo src za presaditev.
Danes čaka na presaditev tega organa 34 bolnikov, od katerih jih je 80 odstotkov urgentnih primerov. Bolniki po presaditvi nekaj dni ostanejo na intenzivni negi, po dveh tednih lahko zapustijo bolnišnico, če ni zapletov. „Po presaditvi odidejo domov, v svoje domače okolje, in živijo polno življenje. Praktično v današnjem času 50 odstotkov bolnikov s presajenim srcem lahko doživi tudi 13 let po presaditvi, s tem, da se srce potem lahko presadi še enkrat, ker takšno srce je podvrženo spremembam, ki niso običajne za druge organe,“ je dejal Kneževič. Ob tem je še poudaril, da podarjanje organov ni zdravljenje, ampak „podarjanje življenja“.
