Papeži v Auschwitzu oziroma o holokavstu: Nikoli več!

Papež in Sveti sedež | 27.01.2015, 11:43 Marta Jerebič

Vatikan je nedavno pred 70. obletnico osvoboditve Auschwitza daroval 100 tisoč evrov za obnovo spominskega muzeja Auscwitz Birkenau. Vsota sicer ni visoka, je pa izraz polne podpore projektu sklada muzeja, je takrat zapisal vatikanski državni tajnik. Auschwitz sta med drugim obiskala tudi Janez Pavel II. leta 1979 in Benedikt XVI. leta 2006, medtem ko se je papež Frančišek žrtvam holokavsta lani poklonil v spominskem parku Yad Vashem v Jeruzalemu. V današnjem tvitu pa je zapisal, da Auschwitz sporoča bolečino strašnega trpljenja in kliče k prihodnosti spoštovanja, miru in srečanja med narodi.

Med več kot milijon ljudmi, ki so umrli v Auschwitzu, sta bila tudi sv. Maksimiljan Kolbe in sv. Edith Stein. 

»Nikoli več, Gospod, nikoli več!, je papež Frančišek 26. maja lani dejal v spominskem parku Yad Vashem, kjer se je poklonil spominu več kot 6 milijonov Judov, ki so bili ubiti s strani nacistov. V nagovoru je spregovoril o grozodejstvih, ki jih je bil človek sposoben storiti in Boga prosil usmiljenja.

Posebej simboličen pomen je imel obisk nemškega papeža v taborišču Auschwitz. Papež Benedikt XVI. je 28. maja 2006 tam med drugim dejal: »Govoriti na tem kraju grozote, kraju, kjer so se zgodili nezaslišani množični zločini proti Bogu in človeštvu, je skoraj nemogoče. Posebej težko je za kristjana, papeža iz Nemčije,« je povedal in dodal, da na takšnem kraju besede odpovedo. A preteklost ni nikoli samo preteklost. Zadeva namreč tudi vse nas in nam kaže, katere poti ne smemo ubrati in katero moramo, je leta 2006 še dejal Benedikt XVI. in prosil Boga, naj ne dovoli, da bi se kaj takšnega ponovilo.

Tudi Janez Pavel II., ki je Auschwitz obiskal junija 1979, je ob več priložnostih ponovil, da se je treba spominjati žrtev tega koncentracijskega taborišča in nacistične zverinskosti, da se podobna tragedija ne bi zgodila nikoli več. Ob 60. obletnici osvoboditve taborišča, torej pred 10-imi leti, je Janez Pavel II. zapisal: »Žrtev se spominjamo zato, da bi se zavedali, da morajo biti ti temni dogodki za današnje ljudi klic k odgovorni gradnji naše zgodovine. Naj se na nobenem koncu zemlje ne ponovi to, kar so doživeli ljudje v Auschwitzu.«

Ob vseh teh besedah ne moremo, da ne bi pomislili na številne preganjane kristjane po svetu, zlasti na Bližnjem vzhodu, za kar bo morda nekoč zgodovina rekla, da se je nad njimi dogajal holokavst oziroma genocid.