Radio Ognjišče
Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Helena KrižnikHelena Križnik

Podnebni dogovor vendarle sprejet

Svet Marjana Debevec

Pogajalci na podnebni konferenci v Limi so davi vendarle dosegli dogovor o zavezah posameznih držav za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Gre za ključni dogovor v okviru svetovnega pakta za boj s podnebnimi spremembami. Dorekli so tudi okvire za pogajanja, ki naj bi prihodnje leto v Parizu prinesla dokončen podnebni dogovor.

Dokument je potrjen," je ob ploskanju in vzklikih utrujenih delegatov ob koncu maratonske 13-dnevne konference, na kateri je sodelovala tudi Slovenija, sporočil perujski minister za okolje Manuel Pulgar Vidal. Danes sprejeti dokument, ki postavlja temelje za doslej najcelovitejši dogovor o okolju, so poimenovali Klic iz Lime k podnebni akciji.

Glavni cilj je bil sprejetje dokumenta, ki bo podlaga za prvi podnebni sporazum po kjotskem protokolu iz leta 1997. Sporazum, ki naj bi ga sprejeli konec prihodnjega leta v Parizu, v veljavo pa naj bi stopil do leta 2020, bo prvič časovno zavezoval vse države na področju izpustov toplogrednih plinov.

Sklepno besedilo vsebuje seznam različnih možnosti, ki naj bi jim pogajalci sledili v prizadevanjih doseči sporazum o zmanjšanju svetovnih izpustov toplogrednih plinov.

V njem so med drugim zapisali, da nosijo države skupno, a različno odgovornost v boju proti podnebnim spremembam. Države naj bi tako predložile zaveze o zmanjšanju izpustov do marca 2015. Vsaki državi pa je prepuščeno, da sama določi nacionalne zaveze.

Nadalje so v besedilu tudi omilili formulacije, ki se nanašajo na posamične zaveze držav.

Sprejeti dokument je že naletel na kritike pri okoljevarstvenih organizacijah, ki so ga označile za "nevarno šibko besedilo".

Vse od začetka je nad konferenco v Limi visel spor med razvitimi in državami v razvoju. Slednje zahtevajo, da se razviti jasno zavežejo k finančni pomoči revnim za odpravljanje posledic in prilagajanje na podnebne spremembe. Do leta 2020 bi morale razvite države najti 100 milijard dolarjev za pomoč, doslej pa so jih obljubile nekaj več kot deset.

Svet želi omejiti rast temperature ozračja na le dve stopinji Celzija od predindustrijskih ravni, vendar pa so znanstveniki ZN že izračunali, da se bo ozračje v 100 letih segrelo za štiri stopinje.

Svet, Hrana in okolje, Zdravstvo

VIDEOTEKA

  • Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv) Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv)

    Star sem 23 let in smrti se ne bojim

    Nedavno je v medijih odmevala zgodba o tem, da želi Mestna občina Maribor v Bresternici poleg skupnostnega centra za demenco zgraditi še hišo hospic. Predlog, ki se ga je razveselil marsikdo, ki ...

    Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik) Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik)

    Bratstvo in sestrinstvo - lepota in izziv

    Redovniki in redovnice so se v sredo zbrali pri kapucinih v Kančevcih na tradicionalnem letnem redovniškem dnevu. V letu, ko se spominjamo prehoda sv. Frančiška Asiškega v večnost, so se ustavili ...

    Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc) Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc)

    Kdo prihaja v Stično in kdo je letos njen zavetnik?

    V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    Avdio player - naslovnica