Jure SešekJure Sešek
Jaka KorenjakJaka Korenjak

Od osebne prizadetosti do očitne ogorčenosti

| 05.11.2014, 22:15 Matjaž Merljak

Narodni svet koroških Slovencev NSKS nam je posredoval odprto pismo predsednici zveznega sveta Ani Blatnik ob načrtovani razpravi, ki bi sledila odprtju razstave o pregonu koroških Slovencev v avstrijskem parlamentu na Dunaju. K razpravi sta bila namreč povabljena dr. Marjan Sturm, predsednikom Zveze slovenskih organizacij in dr. Josef Feldner, predsednikom koroškega Heimatdiensta.Pod odprto pismo sta se prva podpisala mag. Rudi Vouk in univ. prof. dr. Peter Gstettner.

Prvopodpisnika in drugi, ki so jima sledili, menijo, da gre za brezčutno ravnanje z delom zgodovine Koroške, saj je eden od sogovornikov predstavnik organizacije, ki je odgovorna za večdesetletno gonjo proti slovenski narodni skupnosti. Med podpisniki so taki, ki so bili sami pregnani ali jih je dr. Feldner zatožil zaradi njihovega zavzemanja za narodno skupnost.

Peter Paul Wiplinger je zapisal: »Da si kdo zdaj obeša plašček prijaznosti do Slovencev ali si natika figov list iz navideznega sramu in zaradi (pre)pozne poučenosti, ni samo smešno, marveč zoprno. Klientela ostaja ista. Da pa koroškoslovenska predsednica zveznega zveza psevdodemokratičnemu spektaklu, katerega je treba pričakovati, ponuja forum za nastop v avstrijskem parlamentu, priča ... o neznosni naivnosti ...«

Univ. prof. Peter Gstettner, predsednik Komiteja Mauthausen za Koroško/ Mauthausen Komitee Kärnten, pa je zapisal: »Da se ponuja temu dvojčku Feldner/Sturm oder v parlamentu, je razvrednotenje celotne prireditve, provokacija vseh antifašistk ter antifašistov in eklatantna zloraba dela spominjanja na Koroškem«.

Spoštovana gospa predsednica Državnega sveta!

Razposlali ste vabilo na odprtje razstave »Pregon koroških Slovencev leta 1942« v prostorih državnega sveta v parlamentu dne 05.11.2014. Vi boste spregovorila pozdravne besede, razstavo bo predstavila mag. Brigitte Entner od Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu, sledi pa podijska diskusija z diskutantoma dr. Josef Feldner in dr. Marjan Sturm ter tremi mladinci.

Važno nam je pojasniti, da cenimo znanstveno delo za ohranitev spomina na deportacijo koroških Slovencev, možnost razstave o pregonu koroških Slovencev v parlamentu je pomembna za ustvarjanje javne zavesti. Odprto pismo ni namenjeno kritiki razstave, nasprotno.

Spoštovana gospa predsednica,

povabilo dvojčka Feldner / Sturm na podijsko diskusijo k temi »Pregon koroških Slovencev leta 1942« v parlament je provokacija. Dr. Josef Feldner je predsednik KHD-ja, ki šele nekaj zadnjih let odkriva svojo koroškim Slovencem prijazno stran. Sicer pa je KHD v tradiciji koroškega Heimatdiensta iz leta 1919, ki je od svoje ustanovitve naprej gnal gonjo proti koroškim Slovencem, tako da je iz protesta proti tej gonji KHD kot prva zapustila prav socialdemokratska stranka. KHD je nasledil Kärntner Heimatbund, ta pa je brez prekinitve in v vsestranski kontinuiteti postal del nacionalsocialistične mašinerije; ti krogi so tudi pripravili liste, ki so bile podlaga za izseljevanje koroških Slovencev. Po osvoboditvi Avstrije je KHD bil na novo ustanovljen v tej tradiciji, KHD je bil odgovoren za šolske štrajke zoper dvojezični pouk na južnem Koroškem, bil je vpleten v Ortstafelsturm, bil je glavni protagonist zahteve po preštevanju manjšine, KHD in njegov predsednik Josef Feldner sta bila v prvi vrsti tistih, ki so zahtevali ločevanje šolarjev po jezikovnih kriterijih. Spreobrnitev dr. Feldnerja iz Savla v Pavla ni verodostojna, dokler je predsednik KHD-ja, v čigar predsedstvu so slej ko prej desno radikalni politiki po kovu Andreasa Mölzerja.

Če se nekateri predstavniki slovenske narodne skupine dopadejo v tem, da se javnosti predstavljajo na strani dr. Feldnerja, je to njihova zasebna stvar. Če Vi kot predsednica Državnega zbora povabite dr. Feldnerja v parlament na diskusijo o pregonu koroških Slovencev, pa je to uradno dejanje Republike Avstrije. Diskusija v parlamentu z dr. Feldnerjem o izseljevanju koroških Slovencev je zloraba kulture spominjanja.

Nobeden od obeh diskutantov ni legitimiran govoriti v imenu narodne skupnosti ali večinskega naroda na Koroškem. Morda, gospa predsednica, se tega ne zavedate, vendar z Vašim vabilom samo poglabljate razkol med koroškimi Slovenci, nikakor pa ne prispevate k boljšemu razumevanju.

Pozivamo Vas, da ali prireditev preložite na manj reprezentativni kraj, kot je avstrijski parlament, ali pa se odpoveste diskusiji s povabljenim parom.

Celovec, dne 04.11.2014

Mag. Rudi Vouk, univ. prof. dr. Peter Gstettner (prvopodpisnika),

Mirko Ogris, Nužej Tolmajer, Franc Urank, Rozi Wernig (osebno prizadeti pregnanci).

Dr. Robert Eiter (govorec Zgornjeavstrijskega omrežja proti rasizmu ter desnemu ekstremizmu/OÖ Netzwerk gegen Rassismus und Rechtsextremismus), univ. prof. dr. Gero Fischer, dr. Matevž Grilc (predsednik Društva slovenskih pravnikov na Koroškem), mag. Richard Grilc (živinozdravnik in režiser), dr. Valentin Inzko (predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev), mag. Sonja Kert-Wakounig (predsednica Zbora narodnih predstavnic in predstavnikov; dopisni sklep ZNP v podporo odprtemu pismu), Hubert Mikel (generalni tajnik Centra avstrijskih narodnosti), mag. Angelika Mlinar (poslanka v evropskem parlamentu), Horst Ogris, Nanti Olip, mag. Marjan Pipp (predsednik CAN), Karel Smolle, Lena Smolle, Regina Taupe (predsednica Zveze KZ za Koroško/KZ-Verband Kärnten), Sieglinde Trannacher (občinska svetnica v Celovcu), mag. Karl Vouk (umetnik), DI Feliks Wieser, prof. Peter Paul Wiplinger (pisatelj) in nadaljnje podpisnice ter podpisniki odprtega pisma.

Papež na srečanju z mladimi v Benetkah (photo: Vatican Media) Papež na srečanju z mladimi v Benetkah (photo: Vatican Media)

Papež v Benetkah

Papež Frančišek se je dopoldne mudil v Benetkah. V mestu na vodi se je mudil približno 5 ur, v tem času pa obiskal ženski zapor, nagovoril umetnike na beneškem bienalu in se srečal z mladimi, ...

Naslovnica knjige V postelji s sovražnikom (photo: ) Naslovnica knjige V postelji s sovražnikom (photo: )

Živela sem z romantičnim narcisom

Vse, kar si je Petra Strelec želela, je bila ljubezen, spoštovanje, nežnost in varnost. Vse tisto torej, kar ji je manjkalo v zgodnjem otroštvu, je iskala v moškem. Tega ni našla. V času ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...