Energetsko intenzivna podjetja odločno proti uvedbi dodatnih okoljskih dajatev

Politika 02. 12. 2014, 12:20 Petra Stopar

Zaradi načrtov polnjenja državnega proračuna s pomočjo novih dajatev so na nogah tako v gostinstvu kot v nekaterih podjetjih. Gostinci so nezadovoljni z napovedmi davka na sladke pijače, energetsko intenzivna podjetja pa s predvidenimi višjimi dajatvami na izpuste ogljikovega dioksida s prvim januarjem 2015. Peticijo proti slednjemu je podpisalo trideset podjetij ter enajst panožnih in podjetniških sindikatov ter jo predalo najvišjim predstavnikom vlade.

Podpisniki peticije proti dodatnim obremenitvam podjetij, ki imajo dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov in drugih energetsko intenzivnih podjetij, so se odločno uprli predvidenim 30 milijonov evrov vrednim davkom in višjim okoljskim prispevkom. Menijo, da je takšno delovanje vlade kratkovidno ter gospodarsko in socialno nevzdržno in nesprejemljivo ravnanje, ki z namenom kratkotrajnega polnjenja državnega proračuna in visokimi obremenitvami majhnega števila podjetij resno ogroža delovna mesta, plače zaposlenih, dele proizvodnje, ki se bo preselila v tujino, in celotna podjetja.

Med družbami, ki so se podpisale pod peticijo, je tudi Steklarna Hrastnik. Kaj to pomeni za podjetje, je za naš radio povedal generalni direktor Andrej Božič: »Za nas pomeni to milijon sto tisoč evrov dodatnih stroškov letno, kar predstavlja četrtino našega planiranega dobička. Ob že tako nekonkurenčni ceni energije, ki je približno deset odstotkov dražja, kot jo imajo naši konkurenti v zahodni Evropi, to pomeni še dodatno zmanjšanje konkurenčnosti. Za vsa energetsko intenzivna podjetja v Sloveniji to pomeni, da ob naslednjem investicijskem valu investicij ne bomo imeli ali pa bomo primorani seliti delovna mesta izven države.«

Ob tem pozivajo predsednika vlade Mira Cerarja in pristojne tri ministre, da vse predvidene obremenitve nemudoma umaknejo in da se, kot pravi Božič, to breme ne prenese na industrijo, ki izvaža, »ampak, da se breme odločitev, tudi glede subvencioniranja zelene energije in ostalega, prenese na tiste, ki so to povzročili, torej tudi individualni potrošniki naj imajo višje cene, industrija ima že tako ali tako previsoke cene v primerjavi z individualnimi potrošniki«. V Gospodarski zbornici Slovenije poleg tega poudarjajo, da so vsa podjetja v izboljšanje energetske učinkovitosti vložila milijone evrov.

Pod peticijo so se podpisali še družbe Salonit Anhovo, Lafarge Cement, družbe Taluma, IGM, Acroni, Vipap Videm, Količevo karton, Cinkarna Celje, Papirnica Vevče, Štore Steel, Goričane, Impol 2000, Paloma, Belinka Perkemija, Wienerberger opekarna Ormož, Julon, Lek, Goriške opekarne, Radeče papir Nova, Calcit, Ursa Slovenija, TKI, Perutnina Ptuj, Svilanit, Lepenka trgovina in Mitol. Ti so med drugim spomnili, da industrijski izpusti toplogrednih plinov v Sloveniji danes predstavljajo 14 odstotkov vseh. V primerjavi z izhodiščnim letom 1986 so se zmanjšali za polovico, medtem ko je na primer promet svoj delež izpustov CO2 v tem času povečal za 200 odstotkov.

Spomnimo, da je zbornica že prejšnji teden kmetijskemu ministru in podpredsedniku vlade Dejanu Židanu vročila peticijo proti uvedbi davka na sladke pijače, pod katero se je podpisalo 40 dobaviteljev sektorju brezalkoholnih pijač. Tudi v Sekciji za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije opozarja, da napovedane trošarine na sladkor in sladila v brezalkoholnih pijačah ne bodo imele zdravstvenih učinkov na prebivalce, bodo pa dodatno obremenile gostince in proizvajalce pijač. Sekcija po drugi strani predlaga znižanje stopnje DDV za prodajo brezalkoholnih pijač v gostinskih lokalih s sedaj veljavnih 22 odstotkov, saj da to dovoljuje tudi evropska zakonodaja. Tudi v NSi so prepričani, da se z uvedbo davka ne bo pripomoglo k zmanjšanju debelosti med otroci, bi pa to dodatno ohromilo živilskopredelovalno industrijo, zato na to temo zahtevajo nujno sejo pristojnih parlamentarnih odborov.