Maja MorelaMaja Morela
Jakob ČukJakob Čuk
Marjana DebevecMarjana Debevec
Papež z novinarji na letalu (foto: Radio Vatikan)
Papež z novinarji na letalu

VIDEO: Papež na letalu 45 minut novinarjem odgovarjal na vprašanja

Svet | 01.12.2014, 11:54 Marjana Debevec

Papežev obisk Turčije ta konec tedna je potekal predvsem v znamenju ekumenskega in medverskega dialoga. Muslimanske verske voditelje je sveti oče pozval k obsodbi zločinov s strani islamskih skrajnežev ter k skupnemu delu za mir z drugimi verskimi skupnostmi. Svet namreč od vernikov, ki priznavajo Boga za Očeta, pričakuje, da bodo živeli kot bratje in sestre. Carigrajskemu ekumenskemu patriarhu pa je zagotovil, da za dosego polne edinosti, katoliška Cerkev ne namerava postaviti nobenih zahtev, razen skupne izpovedi vere. Med potovanjem nazaj v Rim se je Frančišek srečal z novinarji in 45 minut odgovarjal na njihova vprašanja.

Koran je knjiga miru; ne moremo enačiti islama s terorizmom, ampak morajo muslimanski voditelji obsoditi teroristične napade, je bil odločen papež, ko je odgovarjal na vprašanje o kristjanofobiji in islamofobiji: „Lepo bi bilo, če bi se vsi islamski voditelji, tako politični kot verski in akademski jasno izrekli in obsodili terorizem, to bi namreč večini islamskega ljudstva pomagalo reči Ne!.“

Novinarjem je papež Frančišek spregovoril tudi o krščanskih mučencih današnjega časa na Bližnjem vzhodu. Prav iz tega mučeništva, ki zadeva vse krščanske veroizpovedi, se rojeva ekumenizem krvi.

Naši mučenci nam kličejo: 'Eno smo'! Zedinjeni smo v duhu in tudi v krvi'.“ Ob tem je papež znova ponovil svojo željo, da bi obiskal Irak, vendar pa ta obisk trenutno ni mogoč: „Če bi odpotoval tja, bi ustvaril velike varnostne probleme oblastem. Vendar pa bi tako želel iti tja“, je dejal.

Znova je potrdil, da po njegovem mnenju človeštvo po delcih že živi tretjo svetovno vojno. Omenil je sovražnosti zaradi ekonomskih vzrokov, idol denarja, ki je v središču namesto človeka. Eden najbolj perečih problemov pa je po njegovih besedah trgovina z orožjem. „Pomislimo na pretekli september, ko se je govorilo, da ima Sirija kemično orožje. Mislim, da ga Sirija sama ni bila sposobna proizvesti. Kdo ji ga je prodal? Mogoče tisti, ki so jo obsodili, da ga ima? Ne vem. Vsekakor pa je veliko skrivnostnosti o tej prodaji orožja.“

Zatem je sveti oče spregovoril tudi o spravi med narodi in zaželel, da bi se odprla turško armenska meja. O dialogu s pravoslavnimi je dejal, da smo na poti. Poudaril je pomen duhovnega ekumenizma, saj sami teologi, po njegovem mnenju ne bodo prišli daleč. Znova pa je izrazil tudi željo, da bi se srečal z moskovskim patriarhom Kirillom. Če Cerkev gleda le nase in ne na Kristusa, če misli, da je ona sama luč in ne le prinašalka luči, ustvarja razdeljenosti. To pa jo vodi v dobrodelno teološko organizacijo, je bil odločen papež. Zaželel je tudi, da bi kristjani lahko na isti dan obhajali veliko noč.

Novinarjem je sicer sveti oče spregovoril še o obisku modre mošeje, kjer je, kot je sam dejal, začutil potrebo po molitvi za mir. Medverski dialog pa mora po njegovih besedah narediti nov korak naprej, da ne bi potekal le na teološki ravni, ampak predvsem na ravni izkušenj med ljudmi različnih verstev.

Na koncu ga je eden od novinarjev tudi vprašal o homoseksualnosti in nedavni sinodi. Papež je spomnil, da je sinoda pot in ni mogoče ločeno upoštevati le določenih mnenj. „Sinoda ni parlament“, je zaključil papež, „ampak zaščiten prostor, da lahko v njem govori Sveti Duh.“

Svet, Cerkev po svetu, Papež in Sveti sedež
Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.