Papež v Evropskem parlamentu o dostojanstvu vsakega človeka

Svet | 26.11.2014, 10:11 Marjana Debevec

Papež Frančišek je dopoldne obiskal Strasbourg, kjer je najprej nagovoril evropske poslance. Njegov nagovor je poleg evropskih poslancev spremljalo tudi rekordno število skoraj tisoč akreditiranih novinarjev. Zadnji papežev obisk v Evropskem parlamentu je bil namreč pred več kot 26 leti, ko je evropske poslance 11. oktobra 1988 nagovoril sv. Janez Pavel II.

Na trgu pred parlamentom so papeža ga pričakali zaposleni v parlamentu z družinami. Zatem se je srečal še z voditelji poslanskih skupin Evropskega parlamenta. Papež se je vpisal v Zlato knjigo, sledila pa je kratka izmenjava daril.

Evropski poslanci so papeža sprejeli z močnim ploskanjem, predsednik Schulz pa je v pozdravnem nagovoru poudaril, da je bil nagovor sv. Janeza Pavla II. pred 26 leti mejnik ob padcu železne zavese in ponovne združitve Evrope. „Danes pa boste vi spregovorili pred Evropskim parlamentom, v katerem so poslanci, ki predstavljajo več kot 500 milijonov prebivalcev 28 držav“, je dejal in nato spregovoril o krizi zadnjih šestih let, ki je vodila v dramatično izgubo zaupanja ljudi v institucije. Brez zaupanja po njegovih besedah ne more trajno obstajati nobena ideja in institucija. Zato je potrebno sodelovanje vseh sil. „Vrednote strpnosti, spoštovanja, solidarnosti in miru so del naše skupne naloge“, je prepričan Schulz, je poudaril, da je Evropska unija simbol za sožitje in vključevanje. Zatem je izpostavil nekaj težav, s katerimi se sooča: nezaposleni mladi, migranti, ljudje, ki bežijo pred vojnami in iščejo pri nas zaščito, vprašanje socialne varnosti, neenaka porazdelitev bogastva, ostareli, vojne v soseščini. Papeževe besede imajo po besedah predsednika Evropskega parlamenta velikanski pomen, ne le ker je verski vodja več kot milijarde katoličanov, ampak veljajo za vse ljudi, so univerzalne. „Vaše besede nudijo orientacijo v času brez orientacije, vaše sporočilo miru in dialoga, iskrenosti in dialoga nam kažejo, da moramo skupaj reševati skupne naloge“, je poudaril in dodal, da smo združeni močnejši kot sami.

Papež Frančišek se je najprej zahvalil, da lahko spregovori pred ustanovo, ki je temeljnega pomena za veliko Evropejcev in poudaril, da se je mnogo spremenilo v času, odkar je to ustanovo obiskal papež Janez Pavel II.: ni več nasprotujočih si blokov, ki so Evropo delili na pol in počasi se uresničuje želja, da bo Evropa oblikovala svoje svobodne institucije in se še razširila. Živimo pa tudi v svetu, ki je bolj kompleksen in se spreminja, vedno bolj je med seboj povezan in manj evropocentričen, je poudaril sveti oče. Po njegovih besedah je Evropska unija bolj razširjena in vplivna, hkrati pa tudi ostarela in pridušena, se čuti manj protagonistično. Včasih tudi z drugih celin nanjo gledajo malo sumničavo. „Vsem državljanom želim poslati sporočilo upanja, da lahko težave postanejo tudi gonilo nove moči in enotnosti v Evropi, da bi premagali težave“, je dejal papež. To je po njegovih besedah upanje v Gospoda, ki spremeni slabo v dobro, smrt v življenje. Zatem se je vrnil k ustanoviteljem Evrope, katerih ideal je bil mir med vsemi narodi Evrope. V ospredju tega političnega projekta pa je bilo zaupanje v človeka kot osebo, ki ima presežno dostojanstvo, je poudaril. Po njegovih besedah gre namreč za tesno povezavo med tema dvema besedama: dostojanstvo in transcendenca.

Dostojanstvo je po drugi svetovni vojni zaznamovalo obnovo, delo proti vrstam nasilja in diskriminacije. Človekove pravice so po njegovih besedah rezultat dolge poti, kjer je bilo tudi veliko trpljenja. To je vodilo do tega, da danes cenimo dragocenost vsakega človeka, da je vsak posameznik neponovljiv. Omenjena misel izvira iz različnih kultur, temelji pa na krščanstvu, je poudaril papež. Človekove pravice so danes temeljne, da bi spodbujali dostojanstvo človeka. Po papeževih besedah gre sicer za hvalevredno prizadevanje, saj so ljudje danes še vedno prevečkrat obravnavani kot objekti: mogoče je programirati celo njihovo spočetje, ko pa niso več koristni, jih zavržemo. Spregovoril je o diskriminiranih, brezposelnih in drugih oblikah zapostavljanja. Spodbujanje dostojanstva človeka pomeni priznati, da imamo neodtujljive pravice, ki jih ni mogoče vzeti samovoljno in sploh ne na račun ekonomskih interesov, je poudaril.

Spregovoril pa je tudi o zlorabah teh pravic. Zahteva se namreč vse več individualnih pravic, kot da je človek oddaljen od vsakega družbenega konteksta. S tem ne zajamemo človeka kot celote, je dejal. Kot obstajajo pravice posameznika, pa je vsak posameznik tudi vključen v nek družbeni kontekst in njegove pravice so povezane s pravicami drugih. Danes je treba po njegovih besedah poglobiti kulturo človekovih pravic in jih povezati s splošnim dobrim. Če pravica posameznika ni skladno vključena v dobrobit celotne družbe, je lahko vir nasilja. In tu je treba po papeževih besedah razločevati med dobrim in zlom. Gre za kompas, ki ga je človeku dal Bog. Človek ni nekaj absolutnega, je dejal.

Zatem se je sveti oče dotaknil tudi nekaterih konkretnih ran Evrope. Najprej je omenil samoto, predvsem pri starejših, revnih, priseljencih. Ta se je zaostrila z ekonomsko krizo, ki ima dramatične posledice. V zadnjih letih je ob širitvi EU se povečalo nezaupanje državljanov v institucije. Ugotavljamo občutek utrujenosti in staranja, Evrope, ki je stara mama, ki ni več plodna, je dejal papež. Ideali, ki so vodili njeno ustanovitev, izgubljajo svojo moč; obstajajo sebični življenjski slogi, neznosno obilje, pogosto zaznamovano z ravnodušnostjo do revnih; prevlada tehničnih in ekonomskih vprašanj, namesto antropološkega vprašanja. Človek je zanimiv samo še za porabo, je bil odločen papež. Ko življenje ni več funkcionalno, se ga odvrže, kot je to pri na smrti bolnih in starejših, pa tudi pri otrocih, ki jih umorijo, še preden se rodijo. Ko prevladuje tehnika in pride do zmede med nameni in sredstvi, to vodi do kulture škarta, odpada in brezmejna porabništva. Zato je treba po papeževih besedah priznati brezmejno vrednost človeškega življenja, ki ne more biti predmet trgovanja. Pozvani ste k velikemu poslanstvu: poskrbeti za krhkost ljudi, to vključuje tudi moč in nežnost. Po papeževih besedah moramo predvsem skrbeti za obrobne in za njihovo dostojanstvo. Kako poskrbeti za upanje v prihodnost? Mladi potrebuje ideal mirne in enotne Evrope, ki je ustvarjalna, ki se zaveda svojih dolžnosti.

Kako zagotoviti to upanje? Razložil je podobo, ki opisuje stalno srečevanje med nebom (srečevanje z Bogom) in zemljo (konkretna sposobnost srečevati se s problemi). Ponovna prihodnost Evropa bo odvisna od tega srečevanja, Evropa, ki se ni pripravljena odpreti presežnemu, namreč po njegovih besedah nima prihodnosti.

Zatem je znova poudaril osrednjo vlogo človeka in pomena zavedanja krščanske dediščine za oblikovanje te celine. Prispevek, ki ga kristjani želimo danes dati k rasti Evropi, ni nevarnost za laičnost držav, ampak je zanje obogatitev. Gre namreč za ideale, ki so temelji Evropske unije. Zato je zagotovoil, da sta Sveti sedež in Katoliška Cerkev pripravljena imeti ploden dialog z ustanovami Evropske unije.

Zatem je sveti oče spomnil na tudi na številne krivice, zaradi katerih vsak dan trpijo verske manjšine v številnih delih sveta, predvsem so to kristjani. Opisal je hudo trpljenje ob sramotnem molku številnih.

Geslo Evropske unije je enotnost v raznolikosti, kar pa po njegovih besedah ne pomeni uniformnosti – tudi v družini je vsak član brez strahu to, kar je. Evropa je družina narodov, ki naj bi čutila, da so jim evropske ustanove blizu. Če bodo ustrezno ovrednotile vse tradicije, če se bodo osvobodile številnih manipulacij, je dejal. Po njegovih besedah je treba svobodno izražati svojo voljo, kot posameznik in kot narod. Vsak je nekaj posebnega in to je pristno bogastvo v korist vseh. Prevladati mora medsebojna pomoč, je poudaril.

Zatem je evropskim poslancem dejal, da je njihova naloga ohranjati demokracijo evropskih narodov, kar pomeni boriti se proti temu, da bi preveč razvodeneli pomembne elemente. Predvsem pa je treba zagotoviti, da bo politična moč narodov ustrezno upoštevana tudi na mednarodni ravni. Vendar ta ne sme služiti finančnim interesom in nekim imperijem, ki niso javno znani.

Dati upanje pa ne pomeni le priznati osrednjost človeka, ampak tudi spodbujati njegove talente. Med njimi je najprej izpostavil družino. Brez te trdnosti po njegovih besedah gradimo na pesku s težkimi posledicami za družbo; družina pa je upanje tudi za starejše, ki so pogosto prisiljeni živeti sami. Ob tej družini so tudi izobraževalne ustanove: ne posredovati le tehnično znanje, ampak proces rasti človeka.

Poudaril je tudi pomen varstva okolja. Evropa se je namreč vedno trudila za varstvo okolja. Naša zemlja potrebuje pozornost in vsak ima osebno odgovornost, da varuje stvarstvo, ki je pomemben dar, ki ga je Bog dal človeku, je poudaril in dodal: smo varuhi, ne pa gospodarji. Če nas vodi napuh, je ne spoštujemo. To pa ne pomeni le, da je ne smemo uničiti, ampak jo moramo uporabiti za naše dobro. Mnogi ljudje danes umirajo, po drugi strani pa se na tone živil vsak dan zavrže. Spoštovanje narave nas spominja tudi, da je človek del te narave, ki ga moramo spoštovati.

Drugo področje, kjer cvetijo talenti ljudi, je delo. Treba je najti ustrezne pogoje. To na eni strani pomeni, da je treba najti nove načine za povezovanje fleksibilnosti trga s potrebami zaposlitve. Delo naj ne bi izkoriščalo ljudi, ampak jim pomagalo, da oblikujejo družino in vzgajajo otroke.

Spregovoril je tudi o izzivu migracij in dejal: „Sredozemlje ne more postati veliko pokopališče. Na čolnih so moški in ženske, ki potrebujejo pomoč“. Obsodil je suženjsko delo, ki zaostruje konflikte. Povabil je tudi k zakonodaji, ki bo ščitila evropske migrante. Po drugi strani pa se je treba po njegovih besedah lotiti tudi vzrokov tega pojava in jih odpraviti.

Zavedanje lastne identitete je pomembno tudi, da vodimo dialog z državami, ki so zaprosile za članstvo. Posebej je omenil balkanske države, ki bi jim vstop v unijo pomagal na poti k miru.; pa tudi sredozemske države, v katerih vladajo notranji konflikti.

Po papeževih besedah moramo omogočiti rast evropske identitete, da bodo ljudje spet zaupali v njene ustanove. Večja kot je moč ljudi, večja je osebna in kolektivna odgovornost. „Zato smo pozvani, da Evropa odkrije svojo dobro dušo. Kristjani so v svetu to, kar je duša v telesu“, je povzel misli nekega svetnika sveti oče. Naloga duše je, da pomaga telesu, da je vest in zgodovinski spomin. Dvatisočletna zgodovina krščanstva je povezana z Evropo. To je naša sedanjost in tudi prihodnost. Evropa mora spet odkriti svoj obraz, da bo lahko rasla. Temeljiti mora na ideji svoji ustanoviteljev, da se bo zavedala tega, kar je. Ne sme se vrteti le okrog ekonomije, je dejal papež, ampak okrog svetosti človeka; ki bo temeljila na človekovih pravicah. Ne more biti usmerjena le vase, ampak mora misliti na nebo in slediti idealom, skrbeti za človeka, Evropa, ki stopa po trdni zemlji in je referenčna točka za vse ljudi tega sveta.