Paul Gallagher o funkciji vatikanskega tajnika za odnose z državami
Cerkev po svetu Marta Jerebič
V soboto imenovani vatikanski tajnik za odnose z državami, Paul Gallagher, je v pogovoru za Radio Vatikan dejal, da je počaščen, da ga je papež Frančišek izbral za to funkcijo, hkrati pa imenovanje sprejema s ponižnostjo, saj se zaveda velike odgovornosti tako pomembnega mesta v rimski kuriji. 60-letni Gallagher je prvi Britanec na tej tretji najvišji funkciji v Vatikanu.
Paul Richard Gallagher se je rodil v Liverpoolu leta 1954. Do sedaj je cerkveno službo opravljal na vseh celinah. Bil je stalni opazovalec Svetega sedeža pri Svetu Evrope v Strasbourgu, deloval je na apostolskih nunciaturah v Tanzaniji, Urugvaju, na Filipinih, kot nuncij pa tudi v Burundiju in Gvatemali, do imenovanja za tajnika za odnose z državami pa je bil nuncij v Avstraliji. Pet let je deloval v vatikanskem državnem tajništvu, tako da od blizu pozna tudi rimsko kurijo. Takrat je sodeloval prav s sedanjim državnim tajnikom, kardinalom Pietrom Parolinom. Govori angleško, špansko, francosko in italijansko.
Spletni portal Vatican Insider ga opisuje kot kompetentnega prelata, ki ni povezan z nobeno usmeritvijo in ki je svojo službo opravljal dobro na vseh mestih, ki so mu bila dodeljena. O svojem prihodnjem delu je za Radio Vatikan povedal: »Moje delo bo tesno sodelovanje z državnim tajnikom, ki koordinira delo papeževih predstavnikov po svetu in njihove stike z vladami. Moral bom razumeti razmere krajevnih Cerkva in družb na splošno ter največje izzive, s katerimi se srečujejo posamezne celine oziroma države. Tako lahko pomagamo in svetujemo svetemu očetu ter Cerkvi pri evangelizaciji ter spodbujamo človekove pravice narodov.«
Njegovo dosedanje delo mu bo pri tem v veliko pomoč, je dejal, saj kot nuncij ali kot duhovnik v tujini vidiš mikrokozmos problemov, s katerimi se sooča svet in ki so med seboj povezani. Svojo novo funkcijo vidi kot velik prispevek in dodaja: »Mislim, da se ne strinjam z idejo, da je biti papeški diplomat poklicanost, saj menim, da moraš ljubosumno ohranjati svojo duhovniško poklicanost, če želiš pri tem narediti kaj pozitivnega. Zagotovo pa je to poslanstvo znotraj Cerkve, ki je veljavno in lahko veliko prispeva Cerkvi v smislu komunikacije, predstavništva, pojasnjevanja krajevnih Cerkva Rimu in Rim krajevnim Cerkvam, kot pogosto rečem.«
Gallagher je še dejal, da je izkusil zelo malo sovražnosti do Svetega sedeža kot organizma, ampak v njem vidijo vrednoto.
