DDDD: Darovati svoj talent za druge
Dobro delo dobro dene | 20.10.2014, 16:15 Matjaž Merljak
Glasba je univerzalni jezik. Mnogi svoj glasbeni talent razvijejo in ga v svojem prostem času darujejo drugim. To je poskušala predstaviti oktobrska akcija Dobro delo dobro dene ob 20-letnici Radia Ognjišče. Tokrat smo se mudili v Kisovcu, kjer smo obenem zbirali dobrine za osem družin v stiski. Dobri ljudje so s hrano, pijačo, higienskimi pripomočki in ostalim napolnili 13 nakupovalnih vozičkov.
Sodelavci Radia Ognjišče smo k dobremu delu v Mercatorjevem supermarketu v Kisovcu vabili med 10. in 13. uro. Obiskovalci so se velikodušno odzvali. Številni so našo akcijo poznali in so prišli prav s tem namenom - z nakupom dobrin pomagati družinam, ki so jih brezposelnost in različne ostale težave pahnile v stisko. "Imamo različen sestav. Največkrat nas skrbi za mlade družine, ki ostanejo brez vseh dohodkov ter so odvisne od centra za socialno delo in dobrodelnih organizacij. V evidenci imamo tudi več kot 300 otrok, ki prihajajo po pomoč, tu so tudi starejši, odvisniki, bolniki in invalidi," nam je zaupala Joži Roglič iz Karitas Zagorje, ki pomaga 2.000 posameznikom, pri čemer ne razlikuje med domačini in priseljenci, vernimi in nevernimi ter katoličani, pravoslavnimi in muslimani. Družine v stiski, ki bodo prejele v tokratni akciji zbrane priboljške, prihajajo še z območij Karitas Kisovec in Trbovlje.
Opoldne smo se zbrali v župnijski cerkvi Marijinega brezmadežnega srca v Kisovcu, kjer smo molili po vašem namenu, dodali smo tudi desetko rožnega venca v čast Rožnovenski Materi Božji. Pridružilo se nam je približno 15 poslušalcev.
Da je petje pomemben del bogoslužja, nam je povedal župnik v Kisovcu Janez Mrak: "Veselje je slišati, kako z veseljem pojejo na koru." V župniji že štirinajst let deluje otroško mladinski pevski zbor, v sedanji zasedbi že pet let in sodeluje vsako drugo nedeljo pri sveti maši. Dvajset članov vodi in glasbeno usmerja Manca Prašnikar. Pravi, da jih ni težko animirati, da hodijo k vajam in k mašam. Vodenje zbora od zborovodje zahteva čas in tudi odrekanje, a to ji ni težko, saj ji je v zadovoljstvo to, da s petjem obogatijo mašo.
Tudi Simon Prašnikar, ki zbor spremlja na orglah, pri vajah pa na klavirju, pravi, da mu ni težko, svojega prostega časa darovati za vaje in igranje. Pred njim je na orgle igral že njegov oče in že končuje glasbeno pedagogiko na akademiji za glasbo in bo ostal učitelj glasbe.
Sebastjan Martinčič, ki vodi otroško mladinski zbor svetega Jurija na Izlakah, je tudi povedal, da mu vodenje zbora - vaje in petje pri maši ter ob drugih priložnostih - ne predstavlja velike žrtve, čeprav vsaka vaja ni popolna in vsak trenutek ni najboljši. Zaupa v priprošnjo sveti Ceciliji in župnijskemu zavetniku svetemu Juriju. Ob petju jih spremljajo različni inštrumenti, npr. kitara, ritem, klavir, a ne zanemarjajo cerkvenega ljudskega petja. Tudi Simona Steban Pelko je v pogovoru poudarila, da imata petje in cerkvena glasba poseben pomen pri bogoslužju.
Nedelja je dan za Gospoda in za bližnjega. To je dela prost dan, a ne za organiste in zborovodje po naših župnijah. Simona Steban Pelko v Zagorju vodi cerkveni mešani pevski zbor, igra na orgle, vodi družinski pevski zbor Lastovke, pomaga v župnijski pisarni in v treh razredih poučuje verouk. Tako ob nedeljah najbolj dela in pravi, da to od zborovodje zahteva velik napor, ampak ne prevelik, če ti to osebno veliko pomeni. Tudi Sebastjanu Martinčiču je delo v župniji nekako že v krvi - prej v Radečah, zdaj na Izlakah. "Delo v župniji je od srednješolskih let bistveno zame, bil sem vključen v različne mladinske dejavnosti, najbolj sem se našel v glasbeni."
Iz tega zasavskega kamna je Bog obudil...
Glasbena govorica nagovarja drugače kot besede. Glasba odpre tudi srce, ki bi sicer ostalo zaprto. Nekaj podobnega velja za Matjaža Grčarja, ki je pred leti doživel spreobrnjenje in se dal krstiti. Po tem dogodku so prišli tudi navdihi za pesmi, tako besedila kot melodije. Naš sogovornik pove, da je bil od nekdaj duhovni iskalec. Tudi njegov dedek je bil. Večkrat ga je videl moliti.
Ljubezen hiti se darovati,
v sebi noče več stati
in zato odpira se vsa drugemu,
kakor nora v ekstazi.
Ljubezen vedno kakor vladar,
išče srce, ki mu je mar,
da vrne pogled ljubljenemu
in v pozabi sebe bistvo zapazi.
Združena s poljubom sta
eno telo postala,
preoblikujoče zedinjena v Duhu vsa.
Eno in vendar dva,
zdaj že močneje od sonca zasijala
sva v ljubezni se in vse obdala.
V pogovoru izvemo, da Matjaž dela na Centru za socialno delo, kjer se srečuje s težavami in stiskami ljudi. Nikomur ne vsiljuje svojega krščanstva. Prelijo jo v branje Besede, v pesem in skuša vse to preliti v dejanja. Poslušajte pogovor z njim na spodnjih povezavah. Ali pa ga poišite na Youtubu in se prepričajte sami.
Družine v stiski iz Kisovca, Zagorja in Trbovelj, za katere zbiramo pomoč
1.) Družina iz Kisovca s petimi otroki živi v starejši najemniški hiši. Starša sta brezposelna, preživljajo se s socialnimi transferji, ena hči je sicer prejemnica pokojnine. Karitas družini redno pomaga s paketi hrane, letos ji je poravnala obrok zapadle položnice za elektriko. Zaradi nizkih prejemkov težko povežejo mesec z mesecem, zato imajo tudi dolgove, iz katerih se ne morejo več skopati. Veseli so vsake pomoči.
2.) V hribih nad Zagorjem živi družina s štirimi otroki, ki so stari od dveh do sedmih let. So v lastni hiši na veliki kmetiji, vendar so jo dali v najem. Živijo s očetovo pokojnino v višini 684 evrov in otroškim dodatkom v višini 489 evrov. Starša skrbita za otroke, vendar v nobenem primeru nista sposobna razmišljati o stanju, v katerem živijo. Imajo premalo finančnih možnosti za tako veliko družino in male otroke. Družina je v veliki stiski.
3.) V državnem stanovanju v Zagorju živi družina s tremi otroki, starimi od 7 mesecev do 7 let. Edini dohodek, ki ga imajo, dobijo iz Centra za socialno delo, občasno oče dela še preko javnih del. Žena nima državljanstva, ima pa stalno bivanje v Sloveniji. Po dveh porodih je imela depresijo, zato je bil oče varuh pri življenju in delu žene. Družina je v veliki finančni stiski.
4.) V Zagorju živi mama z enoletno hčerjo in odraslim sinom s partnerico. Z možem je razvezana že od leta 2008, bil je alkoholik. Njen dohodek znaša 380 evrov pokojnine in otroški dodatek v višini 67 evrov. Bivši mož sicer pomaga sinu, ker je družina brez zaposlitve in se preživlja samo z dohodki iz Centra za socialno delo. Družina je v veliki finančni stiski.
5.) V okolici Zagorja živijo oče, mati in šoloobvezna otroka. Oče je imel s.p., vendar je v stečaju, ker je brez dohodka. Mati se zdravi za psihozo in je v delovnem razmerju. Za pomoč preko Karitasa Zagorje je prosila materina zdravnica. Ugotovila je, da je družina skoraj brez finančnih sredstev za preživetje, vendar ne želi, da se njena revščina vidi.
6.) V Trbovljah živi oče samohranilec, z njim pa štirje otroci, družina prejema denarno socialno pomoč.
7.) V Trbovljah je tudi štiričlanska družina z dvema šoloobveznima otrokoma, oče je nezaposlen, mati invalidsko upokojena. Preživljajo se z invalidsko pokojnino.
8.) V štiričlanski družini v Trbovljah sta oče in mati nezaposlena, en otrok je avtist, drugi ima težave v duševnem razvoju.
