Kam grem(o)?

Cerkev na Slovenskem | 31.10.2014, 14:40 Matjaž Merljak

Ta mesec je bil bogato zaznamovan z različnimi dogodki in dogajanji, ki nam nakazujejo, kam gremo oziroma kam lahko gremo kot posamezniki, družba in Cerkev.

Na začetku meseca je bil že 6. socialni teden z naslovom »Skoči ven«, ki ga je organizirala Socialna akademija v sodelovanju z različnimi akterji dogodkov po vsej Sloveniji. Letošnji socialni teden je bil rekorden po številu dogodkov. Več kot 80 jih je bilo po različnih koncih Slovenije. Socialni teden je skupaj obiskalo več kot 2000 udeležencev, na spletu pa je dosegel več kot 11.000 obiskovalcev. Letos je bilo tudi kar 4o blogerjev- avtorjev prispevkov, ki so se pred in v času socialnega tedna pojavljali na spletni strani. Poslanica letošnjega Socialnega tedna z naslovom »Skoči ven« je bila vabilo k prehodu iz ustaljenih miselnih vzorcev in ravnanj k iskanju novih rešitev. Skočimo ven iz raznih konfliktov in iz getov in lobijev ter skočimo po dobre ideje. Prispodoba o žabi, ki se udobno kuha v zmeraj bolj topli vodi in nazadnje ne more več ven, zbuja misel, da je za skok ven potrebna moč, a to je moč za pozitivne spremembe pri sebi in v družbi.

Ravno v času zaključnega seminarja Socialnega tedna pri Svetem Duhu pri Škofji Loki smo bili v soboto 4. oktobra obveščeni o imenovanju novega ljubljanskega nadškofa p. Staneta Zoreta. Veselje je bilo veliko, saj je bil po več kot enem letu imenovan novi ljubljanski nadškof. Da je bil imenovan na sam god sv. Frančiška Asiškega pa že nakazuje, na kaj bo pozoren. Sv. Frančišek je bil zazrt v Kristusa in je živel utelešen evangelij, utelešeno duhovnost. V intervjuju za Radio Ognjišče in Družino je nadškof Zore dejal, da »če hočemo živeti iz Kristusa na Frančiškov način, se moramo napotiti k človeku, moramo srečati človeka. V ospredju je človek. Pri sv. Frančišku je imel prednost kdor je bil brezpraven, ubog, brez glasu. Mislim, da moramo biti odprti za vse ljudi«. Pomembne besede je nadškof izrekel tudi o klicu sv. Frančišku: popravi mojo Cerkev. »Frančišek je šel k papežu in ga prosil, da sme živeti iz evangelija. Želel je živeti pristno krščanstvo. Frančiškova želja je bila, da bi bil čim bolj Kristusov«. Spet smo pri Kristusu, nadaljuje nadškof Zore in dodaja: »Takšen, kakršen je, je stopil na našo zemljo, z besedo in telesom in z vsakim dejanjem. In ko Frančišek srečuje takšnega Kristusa, začne prenavljati okolico, začne prenavljati čas v 13. stoletju in ga prenavlja še danes. Seveda moramo prenavljati Cerkev, ampak to pomeni obrniti se k sebi, iti v globino, dovoliti Bogu, da nas spreobrne, nas naredi pristne, da nas naredi evangeljske. Potem Cerkev začne postajati drugačna, evangeljska, pristna. Kristusova«. Nadškof Zore računa na sodelavce – tako na duhovnike kot tudi na laike, kajti »samo skupaj smo močni in le skupaj imamo dovolj darov, dovolj uvida, da bomo našli prave odgovore na vprašanja časa. Duhovniki škofu pomagajo, da se ob njih uči in vrši svojo škofovsko službo«. Naj Bog obilno blagoslovi njegovo delo in poslanstvo, ki mu je bilo zaupano.

V Vatikanu pa je meseca oktobra potekala sinoda o družini. Več kot 250 sinodalnih očetov – škofov in laiških strokovnjakov se je posvetovalo, kako naj Cerkev odgovori na razpoko med življenjsko stvarnostjo številih katoličanov in uradnim moralnim naukom. Soočili so se z raznovrstnimi izzivi kot so na novo sestavljene družine, vnovič poročeni ločenci, istospolne življenjske skupnosti, neporočeni pari v zunajzakonski skupnosti in spolna morala. Papež je vse sodelujoče na sinodi povabil k »odkriti, odprti in bratski« razpravi. Spodbudil je, naj »ponižno in odprtega srca« prisluhnejo drug drugemu. Razprave so izražale vso pestrost vesoljne Cerkve. Tiskovni predstavnik Svetega sedeža p. Federico Lombardi je ob različnih pogledih poudaril, da je »sinoda skupaj na poti«. Še veliko poti bo potrebne, da bo Cerkev našla rešitve. Mnogi so zagovarjali »pastoralo prisluha«, tako v primeru vnovič poročenih ločencev kot tudi istospolno usmerjenih oseb. Družina je šola človečnosti, je izjavil madžarski kardinal Erdö in poudaril, da je želja po družini po vsem svetu živa, zaveda pa se, da je ta osnovna celica družbe izpostavljena raznim nevarnostim. Dunajski kardinal Schönborn je poudaril, da »družina ima prihodnost. Družina je prihodnost«. Papež je v pridigi ob koncu sinode govoril o »novosti« in sicer ob znanem stavku »dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega«. Poudaril je, da se Bog ne boji novosti, da je kristjan, ki živi iz evangelija, »božja novost« v Cerkvi in v svetu. Papež Frančišek je znova pokazal, da je odločen iskati nove rešitve za številne izzive, s katerimi se sooča družina v svetu. Sedaj je čas za poglobljen premislek, saj se bo sinoda nadaljevala tudi prihodnje leto z isto tematiko.

Kaj se lahko naučim, naučimo ob treh opisanih dogodkih oziroma dogajanjih? Pomembno je, da smo odprti in sprejemljivi za različne ideje, pobude in interpretacije. Tudi med seboj imamo lahko različne poglede na določene stvari – bodisi v Cerkvi ali v družbi. Pomembno je, da se znamo prisluhniti in biti odprti do vseh ljudi brez predsodkov in pregrad. Zavedati se moramo, da smo na poti in pomembno je, da si znamo pomagati zaupajoč tudi na pomoč Svetega Duha. Pot (naše) svetosti je začrtana in naš smerokaz je vedno evangelij, posebej veselje evangelija. Papež Frančišek je v apostolski spodbudi Veselje evangelija (št. 1) zapisal »veselje evangelija napolnjuje srce in celotno življenje ljudi, ki se srečajo z Jezusom; ljudi, ki dovolijo, da jih odreši greha, žalosti, notranje praznine, osamljenosti. Z Jezusom Kristusom se vedno znova rojeva in oživlja veselje«.

Naj nas tudi jutrišnji praznik vseh svetih povabi, da se zavemo, kje je naš pravi dom, cilj našega življenja svetosti.

p. dr. Robin Schweiger DJ je direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije