Po „vstajniškem“ pravu Janši prenehal mandat

Komentarji | 17.10.2014, 15:35 Tone Gorjup

Ali veste, da se je dolg Slovenije povečal za pol milijarde evrov? To bi bila lahko novica tedna, pa verjetno ni. Vlada je v proračunu 2015 napovedala za devetsto milijonov prihrankov; to smo zvedeli iz Bruslja, ne iz Ljubljane. Tam so še potrdili, da se nam v Junckerjevi komisarski ekipi obeta področje prometa, ostali pa smo brez podpredsedniškega mesta in vesolja. Gospodarstveniki od Cerarja pričakujejo ukrepe, za katere se je zavzemala Nova Slovenija pri pogajanjih za vstop v vladno koalicijo. Vladni koaliciji in vstajniškemu krilu v poslanskih klopeh je končno uspelo odstraniti Janšo, vsaj tako mislijo. Pravniški ceh ostaja pri njegovem mandatu na dveh bregovih. Medtem imajo mnogi druge skrbi, ki jih zazna tudi statistika. Vsak šesti prebivalec Slovenije živi pod pragom revščine, vsak tretji pa zelo težko preživi s svojimi dohodki. Temu v posmeh posameznik pri nas letno zavrže 80 kilogramov hrane!

V ministrski ekipi Mira Cerarja je trenutno najbolj delaven finančni minister Dušan Mramor. V ponedeljek je svojim kolegom iz držav evro območja pojasnil, kakšne načrte ima vlada na finančnem področju. Zanimalo jih je predvsem, kako potekajo reforme in kako bo nova vlada zmanjšala primanjkljaj. Da je Mramor s srcem pri stvari, se je izkazalo že naslednji dan, saj je cena pogonskih goriv kljub občutnemu padcu cen nafte na svetovnih trgih ostala nespremenjena. Bo to koristilo proračunu Slovenije ali državnim blagajnam Avstrije, Madžarske in Hrvaške? Mramor dvomi, da se nam bo to obrestovalo, zato je Slovenijo v torek kratkoročno zadolžil še za pol milijarde evrov. Že naslednji dan je moral minister kolegom - tokrat iz celotne povezave - predstaviti proračunski načrt za prihodnje leto. V sredo je moral proračunski načrt za leto 2015 predložiti Evropski komisiji. Doma je povedal, da brez varčevanja ne bo šlo. Bruseljskim finančnikom pa je pojasnil, da bo Cerarjeva vlada dosegla načrtovani primanjkljaj 2,8 BDP, z zmanjšanjem mase plač, naložb in subvencij. S tem naj bi prihranili do devetsto milijonov evrov, obenem naj bi se za sto milijonov povečali prilivi. Mu bo to uspelo brez novih davkov?

Medtem je Ljubljano obiskala misija Evropske komisije, ki jo je zanimalo, kako Slovenija uresničuje priporočila komisije, ki jih je dobila junija. Za to sta bila do nedavnega najbolj odgovorna predhodnik Mramorja Uroš Čufer in Alenka Bratušek. Slednja se je sicer pred dnevi v Evropskem parlamentu hvalila, kako je rešila Slovenijo pred trojko in v kakšni kondiciji je pustila državo. Nekateri trdijo, da je po odstopu z mesta predsednice vlade v mesecu maju predvsem iskala novo službo. Te se zdaj veseli Violeta Bulc, ki bo predvidoma zapolnila vrzel v Junckerjevi Evropski komisiji. Obvlada angleščino, ne deluje samozadostno in je učljiva. To zadostuje za prometni resor. Podpredsedniško mesto, ki se je nasmihalo, je splavalo po vodi oziroma med oblake, zato so Bulčevi odvzeli področje, ki pokriva vesolje. Čeprav je bila izbira tako prve kot druge kandidatke za komisarko izpeljana v sklopu ozkih interesov ene stranke, bodo v Bruslju tokrat bolj potrpežljivi, saj želijo pravočasno potrditi komisijo. Nekajtedenske politične izkušnje bodo spregledali; šibka podpora kandidatki, ki jo ima v Sloveniji, pa bolj škodi nam kot Evropi. Za naslednika Bratuškove je pomembno le, da je „njegova“.

Podoba sredinskega in povezovalnega Mira Cerarja počasi bledi. Nikoli ni sprejel dejstva, da je SDS del političnega telesa, ne glede na občasno nenavadno ravnanje, ki je pogojeno z diktatom nasprotne strani. Tudi Janeza Janše ni sprejel kot voditelja opozicije, ampak ga obravnava kot kriminalca, seveda z blažjim izrazom. Ne gre le za Janševe volivce, ampak za to, da mora biti predsednik vlade predsednik vseh, tudi tistih ki se ne strinjajo z njim. Lekcije iz demokracije, ki jih je delil kot ustavni pravnik, so zbledele. Nove Slovenije v času sestavljanja koalicije sicer ni vnaprej zavračal; priznal ji je dober program, vendar je popustil naravnim zaveznikom na levici in se ji po volitvah s svojo stranko vse bolj bliža. Gospodarstveniki so mu na Brdu pri Kranju v začetku tedna povedali kaj pričakujejo od njegove vlade. Našteli so, kar je predlagala NSi in temu dodali vrsto drugih ukrepov, ki so nujni za gospodarsko rast, večji BDP in nove zaposlitve. V 36 točk so strnili ukrepe, ki se nanašajo na pravno državo, boljše poslovno okolje, razvojni zagon in podporo izvozu.

Čeprav imamo že nekaj časa parlament in vlado, se zdi, da je najpomembnejši projekt zmagovalcev volitev in razširjene koalicije rušenje Janeza Janše. Začeli so na ustanovni seji državnega zbora, slavili pa v tem tednu, ko so v duhu „vstajniškega“ prava ugotovili, da je Janši mandat prenehal. Posebna skupina pravnikov, ki naj bi namesto zakonodajno pravne službe državnega zbora pripravila podlago za tako odločitev, je napisala le mnenja. Mnenja, ki niso nastala proti plačilu, so dali tudi drugi ustavni pravniki. Zato zdaj poslanci in poslanke državnega zbora, ki jih plačujemo, da bi služili celotni družbi, niso povsem prepričani, ali je Janša še poslanec ali ni. Nekateri pravijo, da ga je Patria dokončno odnesla. Bil je obsojen na zaporno kazen, toda pravniki opozarjajo na številne kršitve in napake v postopku. Sodba je indična. Vladajoči del tretje veje oblasti se trudi, da bi postopki trajali čim dlje, precejšen del pravnega ceha je medtem prepričan, da bo sodba padla. Po vsem tem težko rečemo, da je Patria odnesla Janeza Janšo, zagotovo pa je od septembra 2008 odnesla več milijard evrov in razdelila pravno stroko. Slovenija potrebuje danes predvsem kruh in ne iger. Nas bo rešila nova vlada, ali bi bilo bolje, da bi profesorji prava Mitja Horvat, Miran Brglez in Miro Cerar ostali v predavalnicah?!