Slovenci praznujemo dan reformacije
Rok Mihevc
Državni praznik dan reformacije, ki ga v Sloveniji praznujemo od leta 1992, je povezan z avguštinskim redovnikom in biblicistom Martinom Luthrom. Ta je 31. oktobra 1517 objavil 95 teoloških tez Za razjasnitev moči odpustka.
Z njimi je grajal prakso in zlorabo trgovanja z odpustki v tedanji Cerkvi in razvil nauk o opravičenju. Ta dan velja za začetek reformacije, ki v katoliški Evropi povzročila verske delitve in nastajanje novih veroizpovedi. Slovencem je reformacija prinesla prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku. Kmalu za njo pa tudi celotni prevod Svetega pisma v slovenščino. Tako sta danes v ospredju praznovanja prvi imeni slovenskega protestantizma: Primož Trubar in Jurij Dalmatin.
Osrednja prireditev v Novi Gorici
V Sloveniji je dan reformacije državni praznik od leta 1992. Ker se osrednja prireditev oziroma proslava po dekretu vlade iz leta 2012 zaradi varčevanja ne izvaja več na državni ravni, je njeno organizacijo prevzelo Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, ki jo namerava vsako leto pripraviti v drugem kraju. Letošnja je bila v četrtek v Novi Gorici, na kateri je kot osrednji govornik spregovoril rektor Univerze v Novi Gorici Danilo Zavratnik. Poudaril je, da smo Slovenci bili del evropskih reformatorskih gibanj tudi v 80. letih prejšnjega stoletja, a smo reformne ideje prehitro opustili. Po njegovem danes živimo v državi, kjer je državljane strah kakršne koli, celo še tako nujne reforme.
„Slovenski narod je z reformacijo prvič vidno stopil na evropski oziroma svetovni zemljevid, saj smo takrat postali aktivni del evropskih gibanj in procesov, je spomnil slavnostni govornik letošnje proslave na predvečer praznika,“ je dejal Zavratnik. Ideje slovenskih reformatorjev so tako dvigale Slovenijo iz "barbarske provincialnosti" v sam vrh evropskih narodov. "Kot štirinajsti narod v Evropi smo dobili celoten prevod Biblije, kot osmi narod v Evropi smo dobili moderno slovnico."
Reformacija je prinesla tudi nove poglede na razmere v družbi, odnose med ljudmi in oblastjo ter na cerkvene institucije. Zavrtanik sicer meni, da bi moderna znanost nastala tudi brez reformacije, a obenem izrazil prepričanje, da bi se ta brez reformacije razvila mnogo kasneje. Luther in reformatorsko gibanje sta se namreč postavila na stran znanosti in dajala prednost opazovanju narave in pojavov v njej, kar je nedvomno spodbudilo razvoj moderne znanosti.
Slovenci smo bili po Zavrtanikovih besedah prvič del evropskih reformatorskih gibanj v 16. stoletju, drugič pa v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je Evropa začela spreminjati pogled na polpreteklo zgodovino ter delitev na vzhod in zahod. "Obakrat smo Slovenci reformne ideje prehitro opustili. V 16. stoletju smo bili v to prisiljeni, ob in po nastanku države Slovenije pa ne in smo žal to storili sami," je dodal.
Meni, da Slovenci reformatorskega duha, ki bi ga takrat potrebovali, nismo imeli. "Bali in otepali smo se in se še vedno otepamo kakršnih koli resnih in nujnih sprememb. Zato danes živimo v državi, kjer je državljane skoraj panično strah kakršne koli, celo še tako nujne reforme. Če pa si kdo drzne zagovarjati spremembe, postane milo rečeno heretik ali izdajalec slovenskega nacionalnega interesa," je poudaril Zavrtanik.
Rektor novogoriške univerze kljub temu upa, da se slovenski reformatorski duh skozi stoletja ni izgubil. "Vprašanje pa je, kdaj bodo okoliščine takšne, da se bo ta duh v nas prebudil in bomo ponovno imeli priložnost, ki smo jo v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja zamudili," je dodal.
Prireditve v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici sta se med drugimi udeležila tudi predsednik republike Borut Pahor in predsednik Državnega zbora Milan Brglez.
