Papež Frančišek o Benediktu XVI. in evoluciji
Svet Marjana Debevec
Papež Frančišek je v nedeljo nagovoril zbrane na Papeški akademiji znanosti v Vatikanu, kjer je odkril doprsni kip upokojenega papeža Benedikta XVI. »Benedikt XVI. je bil velik papež: velik zaradi moči in pronicljivosti svojega uma, velik zaradi pomembnega prispevka teologiji, velik zaradi svoje ljubezni do Cerkve in človeka, velik zaradi svojih kreposti in vernosti«, je svojega predhodnika opisal Frančišek. Slovesnost ob odkritju doprsnega kipa Benedikta XVI. so na akademiji priredili v času zasedanja letne skupščine med 24. in 28. oktobrom, na kateri udeleženci razpravljajo o razvoju pojma narave.
Papež Frančišek je spregovoril na temo njihovega zasedanja Papeške akademije znanosti in pojasnil, da je katoliško intelektualno izročilo vedno potrjevalo temeljno združljivost naravnega reda, ki se razkriva in razvija, vendar z zavestjo, da je bilo vesoljstvo ustvarjeno in se ne zgolj »dogaja«. Po besedah svetega očeta Bog in Kristus hodita z nami in sta navzoča tudi v naravi, kot je to potrdil apostol Pavel: »Zakaj v njem živimo, se gibljemo in smo.« Ko v Prvi Mojzesovi knjigi beremo o stvarjenju, smo v nevarnosti, da si Boga predstavljamo kot čarovnika. Toda Bog je ustvaril vse, kar je, in pustil, da se razvija v skladu z notranjimi zakoni, ki jih je položil v vse, da bi dospelo do lastne izpolnitve. Dal je avtonomijo in zagotovil svojo stalno navzočnost. Tako je stvarstvo napredovalo skozi stoletja in tisočletja, dokler ni postalo takšno, kakršno poznamo danes. Bog namreč ni obrtnik ali čarovnik, ampak je Stvarnik, ki daje vsemu, da je. Začetek sveta ni rezultat kaosa, ki svoj izvor dolguje nečemu drugemu, ampak izvira neposredno iz najvišjega Počela, ki ustvarja iz ljubezni. Teorija velikega poka, ki danes velja za začetek sveta, ne nasprotuje Božjemu ustvarjalnemu posegu, ampak ga zahteva. Evolucija v naravi ni nasprotna ideji stvarjenja, kajti evolucija predpostavlja stvarjenje bitij, ki se razvijajo.
„Znanstvenik, predvsem znanstvenik kristjan, se mora spraševati o prihodnosti človeštva in zemlje, da kot svoboden in odgovoren prispeva k njunemu ohranjanju ter odpravlja tako naravne kot človeške nevarnosti za okolje“, je dejal papež. Obenem mora imeti zaupanje, da narava v svojih evolucijskih mehanizmih skriva možnosti, ki se jih lahko odkrije in uresničuje, da bi tako prispeli do razvoja, ki je v Stvarnikovem načrtu.
Ob koncu je papež Frančišek vse navzoče spodbudil, naj nadaljujejo s svojim delom in naj uresničujejo »vesele« teoretične in praktične pobude za blaginjo vsega človeštva, zaradi katerih znanost in znanstvenike tako cenimo.
Vir: druzina.si
