Škof Lipovšek o sadovih bl. Antona Martina Slomška

Slovenija | 27.09.2014, 12:48

Celjski škof Stanislav Lipovšek je v mariborski stolnici, kjer je pokopan bl. Anton Martin Slomšek, 19. septembra, ko smo se spominjali 15. obletnice drugega obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji in 15. obletnice beatifikacije škofa Slomška, spomnil na sadove, ki so vidni po Slomškovi beatifikaciji.

"Kaj se je zgodilo v teh 15 letih po Slomškovi beatifikaciji, v času med Slomškovo beatifikacijo in Slomškovo kanonizacijo... Vsekakor je to čas posebne Božje milosti, čas, ko se na novo razglašeni svetnik naj nekako udomači med svojimi; z drugo besedo, da ga sprejmemo, se mu priporočamo, si prizadevamo hoditi po njegovih stopinjah, molimo za njegovo kanonizacijo. Če se beatifikacija uresničuje na ravni krajevne Cerkve, pri nas Cerkve v Sloveniji, je kanonizacija dogodek-predstavitev svetnika na ravni vesoljne Cerkve. Krajevna Cerkev mora na neki način dokazati, da sprejema, da se veseli svojega domačega vzornika in priprošnjika in si prizadeva hoditi po njegovi stopinjah," je dejal škof Lipovšek, ki je vse povabil tudi na osrednjo slovesnost ob obletnici Slomškove beatifikacije, ki bo v Brestanici.

Pridigo škofa Stanislava Lipovška ob 15. obletnici Slomškove beatifikacije objavljamo v celoti

Na današnji dan, pred 15. leti, 19.9.1999, smo na betnavski poljani v Mariboru doživeli Slomškovo beatifikacijo - dogodek, kakršnega ne pomni naša zgodovina. Uresničile so se stoletne in tisočletne sanje našega naroda, še posebej goreče prošnje in molitve vseh verujočih, ko smo v bl. škofu Antonu Martinu Slomšku sprejeli prvega domačega svetnika, vzornika in priprošnjika. Lepo je, da smo se zbrali k temu spominskemu bogoslužju, tukaj v naši stolnici, ki jo je prav bl. škof Slomšek povišal v škofovo cerkev, ko je pred 155 leti, 3.9.1859, sem prenesel škofijski sedež in to župnijsko cerkve sv. Janeza Krstnika povzdignil v škofovo cerkev stolnico, ki je po Slomškovi beatifikaciji postala tudi romarski kraj, ko se tu, na Slomškovem grobu v Križevi kapeli, zbirajo romarji in s svojo zaupno molitvijo približujejo dan, ko bo Slomškovi beatifikaciji sledila tudi Slomškova kanonizacija.

1. Ko obhajamo 15. obletnico beatifikacije bl. škofa Antona Martina Slomška, ne moremo drugače, kakor da nekoliko obujamo spomine na tisti čudoviti, zgodovinski dan na betnavski poljani pod Pohorjem in se v duhu pridružimo 200.000 glavi množici romarjev, od blizu in daleč, Slovencem iz domovine, iz zamejstva in iz zdomstva, tudi iz Argentine, Avstralije in Kanade.

Zbrane je duhovno ogreval kulturni program Radia Ognjišče, obogaten s Slomškovimi mislimi, domačimi pesmimi in melodijami...

Prihajali so pevci, kakih 2000 po številu, skupaj s pihalnim orkestrom KUD Pošta Maribor, petje, molitev, glasba, pritrkovanje je ustvarilo zares praznično in domače vzdušje... in potem se je pojavil sv. oče papež Janez Pavel II., v papamobilu, skupaj s takratnim g. škofom dr. Francem Krambergerjem, očitno dobro razpoložen, a že boleče načet od težke bolezni, ki jo je potem prenašal še 6 let, vse do svoje smrti v duhu svetosti 2.4.2005 leta. Zadonela je pesem iz 2000 grl: »To je dan, ki ga je naredil Gospod« in sv. oče se je zapeljal med praznično navdušeno množico in še malo in začelo se je slovesno bogoslužje, ko je papež po pozdravnih besedah domačega škofa dr. Franca Krambergerja, vse zbrane prisrčno nagovoril in med drugim dejal:

»Vesel sem, da sem tukaj in da skupaj obhajamo Kristusovo daritev. Še posebej se veselim, ker bom razglasil za blaženega škofa Antona Martina Slomška. On je znamenje svetosti Cerkve na Slovenskem, priča Boga, ki vedno deluje sredi svojega ljudstva in v vsakem času in kraju kliče k evangeljski popolnosti in apostolski dejavnosti.«

Potem, ko se je domači škof v imenu Cerkve na Slovenskem obrnil na sv. očeta s prošnjo za Slomškovo beatifikacijo, je le-ta povzel besedo in z gromkim glasom oznanil:

»Po goreči želji našega brata Franca Krambergerja, drugih bratov v škofovski službi in na željo mnogih vernikov, in potem, ko smo slišali mnenje Kongregacije za zadeve svetnikov, s svojo apostolsko oblastjo dovoljujemo, da se častitljivi božji služabnik Anton Martin Slomšek odslej imenuje blaženi in se njegov god obhaja vsako leto 24. septembra... v imenu Očeta in Sina in Sv. Duha.«

200.000 glava množica je vzvalovila v viharno veselje in navdušenje, da smo doživeli ta dan, ko je prvi sin slovenskega očeta in matere povzdignjen v čast oltarja in prištet v zbor blaženih katoliške Cerkve. Uresničila so se stoletna in tisočletna hrepenenja in pričakovanja slovenskega vernega ljudstva, da bi v zboru svetih katoliške Cerkve imeli tudi domačega predstavnika, ki nas bo na domač, na nam primeren in razumljiv način vabil na pot Jezusa Kristusa in živahnega krščanskega življenja. Res je, da je že sv. Ema, ki je bila slovenskega rodu in je živela tam na začetku 2. tisočletja, tudi bila proglašena k svetnikom, vendar z njo še zdaleč nismo tako globoko povezani kot z blaženim škofom Slomškom, ki je živel in deloval med nami in je tako globoko povezan z našo duhovno, narodno, kulturno in cerkveno zgodovino...

2. Ko se je navdušenje nekoliko poleglo, smo nadaljevali s sv. mašo in poslušali Božjo besedo. Prav tiste odlomke, ki smo jim tudi danes prisluhnili...

»Hvaliti hočem vrle može, naše očete v njih rodovinah, njih ime živi od roda do roda«, nas vabi modri Sirah. Med te vrle može spada tudi bl. škof Slomšek. Tudi on bi lahko rekel z apostolom Pavlom v 2. berilu: »Dober boj sem dobojeval, tek dokončal, vero ohranil, odslej mi je pripravljena krona pravice...«

In evangelij: prilika o vinski trti in mladikah, ki je bila bl. škofu Slomšku zelo pri srcu...

To bogastvo Božje besede je povzel sv. oče v slavnostnem nagovoru, v katerem nas je povabil, da hodimo po stopinjah našega rojaka:

»Današnji evangelij, ki govori o trti in mladikah, nas opominja, da je mogoče obroditi sadove samo v povezanosti s Kristusom. S tem nam Jezus pojasnjuje svetost Antona Martina Slomška, ki sem ga danes z veseljem razglasil za blaženega. On je bil mladika, ki je obrodil obilne sadove krščanske svetosti, visoke omike in ljubezni do domovine. Zato stoji danes pred nami kot sijajen zgled življenja po evangeliju... Po vzoru Kristusa je postal usmiljeni Samarijan slovenskega ljudstva in pozorno skrbel za oblikovanje duhovnikov in vernikov. Z apostolsko gorečnostjo, ki nam je danes v zgled, se ni utrudil pri delu za evangelizacijo, ko je spodbujal in navdihoval ljudske misijone, ustanavljal in spodbujal številne bratovščine, vodil duhovne vaje, pisal vzgojne priročnike, podpiral ljudsko petje in gojil domače verske običaje in pobožnosti... Zvest in predan Cerkvi je pokazal izredno odprtost za ekumenska vprašanja in bil eden prvih v srednji Evropi, ki je spodbujal k molitvi za edinost kristjanov in v ta namen leta 1851 ustanovil Bratovščino Sv. Cirila in Metoda...

Predragi bratje in sestre drage Slovenije. Hodite po stopinjah tega svojega svetniškega in velikodušnega rojaka..., ki je hrepenel spoznati Božjo voljo in jo uresničiti za vsako ceno Njegova notranja trdnost in njegov evangeljski optimizem sta bila zakoreninjena v neomajni veri v Kristusovo zmago nad grehom in nad hudobijo.

Posnemajte ga zlasti vi, mladi Slovenci, in brez oklevanja posvetite vaše mlade moči delu za božje kraljestvo, v službi bratom in sestram. Vam, duhovnikom, naj bo zgled goreče dejavnosti in požrtvovalnosti in vam, prizadevnim laikom, naj bo vzor služenja in iskanja vsega, kar gradi mir ter skupno materialno in duhovno blaginjo...«

Pred molitvijo angelovega češčenja je sv. oče še prijazno nagovoril predstavnike drugih narodov in že je prišel čas slovesa od zbrane množice, kajti sv. očeta je po kosilu čakalo še drugo pomembno srečanje, ki je bilo tu v stolnici, kjer so sv. očeta poleg škofov, nadškofov, kardinalov, predstavnikov države, družbenega in kulturnega življenja pozdravili tudi člani in članice –delegati slovenske sinode, tega imenitnega dogajanja, ki se je uresničevalo na župnijski, škofijski in slovenski ravni, ko smo se skupaj s vso Cerkvijo pripravljali na Veliki jubilej ob 2000-letnici Kristusovega prihoda na ta svet in ob vstopu v 3. tisočletje... Sad te sinode je bil znameniti sklepni dokument Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem, ki se je uresničeval pod geslom »Izberi življenje, da boš živel ti in tvoj zarod« vzeto iz 5Mz 30,19.

Sv. oče je bil vsega tega dogajanja zelo vesel in je v svojem nagovoru članom slovenske sinode med drugim dejal: »Zdaj bi se rad obrnil na vso slovensko Cerkev... vsem in vsakomur bi rad dejal, Cerkev, ki živiš v Sloveniji, »Izberi življenje«, izberi ta dragoceni dar Stvarnika in Odrešenika. Ponesi ga tistim, ki omagujejo pod bremeni življenja, ponesi ga mladim, ki so prevečkrat žrtve zgrešenih idolov, ponesi ga slovenskim družinam, da bodo z zaupanjem in velikodušnostjo izpolnjevale svoje zahtevno poslanstvo, ponesi ga možem in ženam, ki so okusili grenkobo neuspeha v zakonu, ponesi ga vsem, ki delajo za Božje kraljestvo, da ne bodo omagali v težavah, ponesi ga vsem, ki s sprejemanjem javnih odgovornosti prispevajo k skupnemu dobremu vseh državljanov... Cerkev v Sloveniji, bodi tudi v novem tisočletju pričevalka upanja, žive vere in dejavne ljubezni«.

3. Zdi se, kakor da se v teh besedah zrcali očetovska skrb ob misli na čas po papeževem obisku, na čas po Slomškovi beatifikaciji, na čas, ki ga mi živimo, tu in sedaj, danes, v letu Gospodovem 2014.

Kaj se je zgodilo v teh 15 letih po Slomškovi beatifikaciji, v času med Slomškovo beatifikacijo in Slomškovo kanonizacijo... vsekakor je to čas posebne Božje milosti, čas, ko se na novo razglašeni svetnik naj nekako udomači med svojimi; z drugo besedo, da ga sprejmemo, se mu priporočamo, si prizadevamo hoditi po njegovih stopinjah, molimo za njegovo kanonizacijo, Če se beatifikacija uresničuje na ravni krajevne Cerkve, pri nas Cerkve v Sloveniji, je kanonizacija dogodek-predstavitev svetnika na ravni vesoljne Cerkve. Krajevna Cerkev mora na neki način dokazati, da sprejema, da se veseli svojega domačega vzornika in priprošnjika in si prizadeva hoditi po njegovi stopinjah.

Nekaj tega se dogaja:

- Najprej omenimo obhajanje Slomškovih nedelj, vsako leto ob godu

bl. škofa Slomška, 24. septembra. Za to dogajanje poskrbi poseben Slomškov odbor, ki ga sestavljajo župniki župnij, kjer je bl. škof Slomšek deloval.

- Molitev za Slomškovo kanonizacijo, po župnijah, družinah, zasebno.

- Slomškov list, ki ga izdaja postulatura za kanonizacijo in skrbi za animacijo dela in molitve za Slomškovo kanonizacijo.

- Lepo je, da bl. škofa Slomška vsi želijo imeti za svojega zavetnika: učitelji in vzgojitelji, kmetje, čebelarji in vsi, ki varujejo vrednote podeželja.

- Škofje smo ga razglasili za zavetnika nove evangelizacije.

- Slomškova romarska pot povezuje kraje Slomškovega življenja in delovanja od zibelke do groba: Ponikva-stolnica, preko Bizeljskega, Nove Cerkve Št. Andraža v Labotski dolini, Vuzenice, Celja...

- Slomškova rojstna hiša - kraj srečanja s Slomškom, simpoziji, romarski shodi

v župnijski cerkvi na Ponikvi.

- Slomškova bralna značka, vsaj 3888 bralcev.

- dogajanje v mariborski stolnici, na svetnikovem grobu.

- nove župnije in cerkve: Velenje, Rečica nad Laškim, Celje, novi oltarji, slike,

kapelice posvečene bl. A. M. Slomšku

- nove cerkvene zborovske in mladinske pesmi, posebej Oratorij v čast

bl. škofu Slomšku (besedilo prof. Stanko Janežič, skladatelj J. Trošt), s pesmimi: Hola, hola fantje, vstajajte; Preljubo veselje; Glejte, že sonce zahaja; V nebesih sem doma.

- Slomškova bratovščina za edinost kristjanov, Apostolstvo Sv. Cirila in Metoda.

Letošnjo Slomškovo nedeljo, že 33. po vrsti, bomo obhajali v nedeljo, 28.9., v Brestanici in bomo praznovanje Slomškovega godu, (24.9.) povezovali s 15. obl. beatifikacije in 100 letnico svetišča – bazilike Lurške Matere Božje v Brestanici.. Bogoslužje bo vodil apostolski nuncij v Sloveniji, duhovna priprava se uresničuje po župnijah...

Naj to obhajanje Slomškove nedelje približa dan kanonizacije bl. škofa Antona Martina Slomška, mi pa se potrudimo, da nam bo po njegovem vzoru in priprošnji sveta vera še v večji meri luč in materni jezik ključ, do zveličavne narodove omike. Amen.

+ Stanislav Lipovšek, celjski škof,

apost. adm. mariborske nadškofije