GZS o koalicijski pogodbi: Mladim ponudite izobrazbo po zgledu Avstrije, Nemčije, Švice in Nizozemske
Politika | 07.08.2014, 13:30 Petra Stopar
Na osnutek koalicijske pogodbe, ki ga je spisala SMC, so se odzvali tudi v največjem predstavniku slovenskega gospodarstva, na Gospodarski zbornici Slovenije. Ta bodočo koalicijo poziva, naj uvede dualni izobraževalni sistem in t.i. vajeništvo, ki ga poznajo v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Nizozemskem. Te države imajo namreč najmanj težav s krizo in brezposelnostjo mladih.
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ugotavljajo, da koalicijska pogodba področju izobraževanja ne prinaša dovolj svežine. „Mladim, ki so največje žrtve krize, se denimo ponuja dodatno financiranje vrtcev še iz neznanih virov, ne zagotavlja pa jim dovolj visoke ravni zaposljivosti, med drugim ne gospodarstvu ustreznih poklicnih kompetenc. Uresničevanje tega cilja zagotovo ne more in ne sme mimo socialnega partnerstva, z zbornicami, ki poznajo razmere v gospodarstvu, na čelu,“ so zapisali v sporočilu za javnost.
Po oceni gospodarstvenikov osnutek koalicijske pogodbe po eni strani izrazito izpostavlja vajeništvo v povezavi z obrtniškimi poklici, a kot opozarjajo, je pri nas potreb po vajeniškem in dualnem izobraževanju še več v industriji, in da vajeništvo še zdaleč ne zadeva le obrti.
Kako je dualni sistem učinkoval na zaposlovanje mladih pri Avstrijcih, je za naš radio v oddaji Pogovor o spomnil namestnik predsednika GZS Goran Novković: „Dejansko so oni prek dualnega sistema izobraževali takšne kadre, ki jih je gospodarstvo potrebovalo. Ker so bili bolj prilagodljivi, so tudi ne le izšli iz krize, ampak je skoraj niso občutili. In Avstrija in Nemčija sta poligona za to, žalostno pa je, da smo mi pred usmerjenim izobraževanjem nekaj takšnega že imeli – mojstrstvo, srednje šole in poklicno izobraževanje itn. - zdaj na žalost želijo biti vsi diplomirani, žal pa se mnogi, tudi starši, ne zavedajo, da bodo otroci diplomirani, a mogoče ne bodo imeli služb. Bi pa zelo veliko zaslužili in bolje živeli, če bi imeli poklice, do katerih bi prišli mogoče na srednji šoli ali na specialistični nadgradnji po srednji šoli, ker takih poklicev manjka. Ne samo pri nas, tudi v tujini.“
Od kod izvira ta problem izobraževanja pri nas pa je Brane Lotrič s Podjetniško-trgovinske zbornice na GZS nazorno povedal, da so „naši starši izhajali iz tega 'hodi v šolo, da ti ne bo treba delat', ker so delo jemali kot nekaj drugega“. Po njegovem je ta stereotip spodbudil nastajanje univerzitetnih programov, takih in drugačnih.
Na zbornici pojasnjujejo, da je vajeniški sistem del izobraževalnega sistema, ki temelji na pogodbi iz dela. O vajeništvu se zato prednostno govori v sklopu gospodarstva in ne šolstva. Najbolj pogosto gre za izobraževanje v času delovnega razmerja, ki za seboj potegne tudi medresorsko usklajevanje glede zavarovanja, pokojninske dobe, plače ali nagrade, pravic za povračilo stroškov iz delovnega razmerja in podobno. Pogosto ne gre le za začetno izobraževanje. V ta sistem so vključeni tudi odrasli, ki se izobražujejo za nov poklic.
Na GZS se tudi bojijo, da pisci osnutka koalicijske pogodbe še ne dojemajo podjetništva kot ene od prednostnih vrednot v družbi. Nikjer denimo ni navedene vpeljave podjetniških vsebin in etike v šole na vseh nivojih, kar je tudi priporočilo Bruslja. „Priporočilo Evropske komisije je, da predvsem za tiste poklice, ki se na koncu celo preselijo v javni sektor, recimo sociologi, geografi, da vsaj en projekt na leto na fakulteti izvedejo podjetniško. Od zbiranja denarja za svoj projekt do tega, da ga prodajo, samo za to, da dobijo občutek, kaj pomeni na trgu zbrati denar, narediti neko dodano vrednost in potem storitev prodati. Mi smo ta elementarni krog, ki je potreben za delovanje družbe, nekako izgubili. In bojim se, da tudi nekatere stranke v tem trenutku te baze nimajo zastavljene v svojih programih, kar pomeni, da njihovi programi visijo nekje v zraku,“ ocenjuje Novković.
Sicer pa je izobraževanje zgolj eno od področij, ki potrebuje ureditev. Kot je znano, si v gospodarstvu želijo in pozdravljajo tudi ukrep t.i. socialne kapice, saj dejstvo, da je nimamo, po mnenju Združenja Manager "znižuje konkurenčnost podjetij in zavira nastajanje novih delovnih mest“. Zanikajo tudi oceno sindikatov, da socialna kapica znižuje solidarnost, saj da je eden od „vzvodov rasti“.
