Vsi skavti, a ne vsi taborniki!

| 20.08.2014, 14:20 Jože Bartolj

V dneh od 11. do 15. avgusta 2014 je bila v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču izpeljana svetovna skavtska konferenca (World Scout Conference – WSC). Po informaciji Zveze tabornikov Slovenije je na konferenci sodelovalo približno 130 delegacij skavtskih organizacij iz vsega sveta, ki so včlanjene v Svetovno skavtsko organizacijo (WOSM – World Organisation of Scout Movement), skupno okrog 1200 udeležencev.

Svetovna konferenca poteka vsake 3 leta v eni od držav – članic WOSM. Letos je konferenco organizirala Zveza tabornikov Slovenije (ZTS). Zato smo lahko v Ljubljani videli veliko mladih s skavtskimi ruticami, svetovno skavtsko gibanje pa prikazuje tudi fotografska razstava na velikih panojih v Tivoliju. Ob tem pa so se pojavila tudi vprašanja in razprave o skavtih in tabornikih v Sloveniji.

Skavstvo – najbolj množično mladinsko gibanje na svetu

Skavtstvo je nastalo pred 107 leti v Angliji na pobudo angleškega lorda in nekdanjega visokega častnika britanske vojske Baden Powella (1857 – 1941), ki ga že dolgo s kratico imenujemo tudi BI – PI. Po objavi njegove knjige Skavtstvo za fante je skavtsko gibanje hitro osvojilo svet in skavtske organizacije so se naglo množile, prav tako tudi povezave in srečanja, oziroma skupni tabori (Jamboree) na svetovni ravni. Baden Powell je postal voditelj svetovnega skavtskega gibanja. Danes delujejo na svetovni ravni 3 organizacije, ki združujejo skavte in skavtinje iz vsega sveta. To so: WOSM – World Organisation of Scout Movement s sedežem v Ženevi, WAGGS – World Association of Girl Guides and Girl Scouts, s sedežem v Londonu ter ISGF – International Scout and Guide Felowship. Največja med njimi je WOSM, ki združuje okrog 160 držav članic in približno 40 milijonov članov in članic. Poslanstvo WOSM je prispevati k razvoju mladih ljudi na osnovi skavtske obljube in skavtskih zakonov. WAGGS je leta 1910 ustanovil Baden Powell s pomočjo svoje sestre Agnes Baden Powell. Vanjo je vključenih približno 145 držav in 10 milijonov članic in članov. Poslanstvo WAGGS je omogočati dekletom in mladim ženskam pri polnem osebnem in državljanskem razvoju. To je še posebno pomembno v tistih delih sveta, kjer ženske nimajo polnih osebnih in državljanskih pravic. ISGF je mednarodna organizacija odraslih skavtinj in skavtov, ki združuje organizacije v okrog 60 državah in ima približno 80 tisoč članov in članic. ISGF je odprta za nekdanje člane in članice WOSM in WAGGS ter podpira mladinske skavtske organizacije.

Skavtstvo v Sloveniji

V Sloveniji je bila skavtska organizacija ustanovljena leta 1923 in je delovala do leta 1941, ko se je zaradi okupacije razpustila. Po drugi svetovni vojni se skavtska organizacija v Sloveniji ni obnovila pač pa je bila ustanovljena Zveza tabornikov Slovenije (ZTS), ki je bila v skladu s tistimi časi pod nadzorom oblasti. V primerjavi s konceptom svetovnega skavtskega gibanja je ZTS delovala le delno, predvsem z aktivnostmi v naravi. Vzgoja mladih je bila naravnana skladno z režimom. Zato je pri njej seveda manjkala duhovnost, ki je eden od treh glavnih temeljnih načel skavtskega gibanja. Tik pred osamosvojitvijo Slovenije, leta 1990, je bilo ustanovljeno Združenje Slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS), leta 2001 pa Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov (ZBOKSS). ZSKSS se je takoj po ustanovitvi začelo zanimati za včlanitev v WOSM, prav tako tudi ZTS. V začetku je WOSM zahteval ustanovitev skavtske federacije, torej krovne organizacije, ki da bo sprejeta kot članica WOSM, kar je bila praksa v državah z več skavtskimi organizacijami. Potem pa so spremenili taktiko in napovedali, da bodo v Sloveniji sprejeli le eno skavtsko organizacijo, drugi pa s posebnim sporazumom omogočili pravice iz članstva, čeprav sama ne bo polnopravna članica. Po več obiskih predstavnikov WOSM v Sloveniji in razgovorih je prišlo do odločitve, da bo v WOSM sprejeta ZTS in bo s tem dobila status nacionalne skavtske organizacije. Razloge zato lahko iščemo v tem, da je bila ZTS mnogo številčnejša, kot je bila takrat ZSKSS in, da je imela ZTS tudi veliko boljšo opremljenost (prostori, profesionalni kadri), možno pa je bilo tudi lobiranje ZTS na svetovni skavtski konferenci v Bangkoku leta 1993, kjer so bili predstavniki ZTS, ne pa tudi predstavniki ZSKSS, saj so bili stroški zanj preveliki. ZSKSS je bila dana možnost, da s posebnim sporazumom z ZTS pridobi pravice iz članstva WOSM. Po napornih pogajanjih in razgovorih je bil ta sporazum končno oblikovan in leta 1994 sprejet pri ZTS in pri ZSKSS. Eno od določil sporazuma je zahtevalo ustanovitev komisije za razvoj duhovnosti pri ZTS, bilo je tudi določeno razmerje za število udeležencev na mednarodnih skavtskih dogodkih. Sporazum je trajal do leta 1997 in potem ni bil več podaljšan. Tako ZSKSS sedaj ni član WOSM in zato nima uradne delegacije na svetovni konferenci. Je pa ZSKSS že leta včlanjen v mednarodno organizacijo WAGGS, v katerega pa ni včlanjena ZTS. Prav tako je član mednarodne skavtske organizacije ISGF tudi slovenska ZBOKSS medtem ko ZTS ni članica te mednarodne organizacije.

V Sloveniji so torej 3 skavtske organizacije: Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) s približno 4000 člani, Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov (ZBOKSS) s približno 300 člani in Zveza tabornikov Slovenije (ZTS) s približno 10 000 člani.

Taborniki in skavti

ZTS je bila seveda upravičeno ponosna, da je v preteklih dneh organizirala svetovno skavtsko konferenco v Ljubljani. Pri nastopanju v javnosti pa me moti njen odnos do drugih skavtskih organizacij v Sloveniji, ki daje vtis, da obstajajo samo taborniki. Pa ne le v Sloveniji, ampak kar povsod po svetu. O tem pričajo podnapisi na velikih panojih s fotografijami na razstavi v Tivoliju. Pod fotografijami skavtov z raznih delov sveta, na primer Grčije in Romunije pa tudi drugih, lahko vidimo napis taborniki. V teh deželah seveda ni tabornikov, ampak samo skavti. O tem še posebno priča fotografija mladega skavta, ki nosi majico z napisom I am moslem, I am scout. Slovenski podnapis je: »Sem musliman, sem tabornik«. Gre morda za člana ZTS ali za samovoljen prevod besede skavt (Scout) v slovenščino, ki je seveda zrasel na zeljniku ZTS? Ne v Sloveniji, ne drugod po svetu niso vsi skavti kar taborniki.

Kot sem že zapisal imamo v Sloveniji 3 skavtske organizacije, ne pa samo tabornike. Pogosto se v pogovorih o skavtih in tabornikih pojavlja vprašanje kakšna je razlika med njimi. Razlike so v zunanjem izgledu, torej v krojih, v organiziranosti, v vzgojnih programih. Vse skavtske organizacije pa so načeloma zavezane temeljnim načelom skavtskega gibanja, to so: dolžnost do Boga (duhovnost), dolžnost do drugih (služenje v družbi) dolžnost do sebe (osebni razvoj) in zvestoba skavtski obljubi in zakonom. (Fundamental principles, 1989, World Scout Bureau, prevedla in ponatisnila ter izdala Zveza tabornikov Slovenije, 1995). Ravno v duhovnosti je največja razlika med taborniki in katoliškimi skavti v Sloveniji. Pri slednjih je duhovnost vpeta v vse vzgojne dejavnosti in temelji na katoliški veroizpovedi, tako kot pri drugih konfesionalnih skavtih temelji na drugih veroizpovedih. Pri ZTS (taborniki) pa je duhovnost bolj poljubno pojmovana, od narodnih šeg in običajev do new age in ezoterike. Tudi besedo Bog bi v njihovih dokumentih zaman iskali.+

Že v letih, ko smo se v Sloveniji trudili z včlanjevanjem v svetovno skavtsko organizacijo, smo se zavedali, da moramo kljub razlikam omogočiti mladim sodelovanje in medsebojno razumevanje. To se je v skoraj 25 letih tudi dobro razvilo. Za dobro sodelovanje pa je zmeraj treba celostno razvijati dobre odnose. ZSKSS ni bila prisotna na letošnji svetovni skavtski konferenci v Ljubljani, kar je razumljivo, ker ni član WOSM. Vendar so bili predstavniki ZSKSS povabljeni na otvoritev, v ponedeljek 11. 8. zvečer, kar je korektno. Bilo pa bi tudi korektno, ko bi nacionalna skavtska organizacija v Sloveniji (ZTS) v svojem sporočilu za javnost in na razstavi o skavtstvu v Tivoliju povedala, da v Sloveniji ne obstaja le ona, ampak še druge skavtske organizacije, ne le taborniška.

Več komentarjev na Casnik.si