Šturm in Jerovšek: Skladno z ustavo Janši mandata ni mogoče vzeti
Politika Petra Stopar
Predsednik Zbora za republiko Lovro Šturm in nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek sta v sporočilu dan pred ustanovno sejo Državnega zbora poudarila, da slednji nima nobene pravne podlage, da bi v primeru predsednika SDS Janeza Janše odločal o potrditvi ali ne-potrditvi mandata zaradi njegove obsodbe. V skladu z ustavo po njunem mnenju mandata ni mogoče odvzeti.
Šturm in Jerovšek v sporočilu za javnost opozarjata na razliko v primeru, ko gre za poslanca, ki je bil med poslanskim mandatom s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev, in v primeru, ko je bila oseba pravnomočno obsojena v času, ko ni opravljala poslanske funkcije, nanjo pa je bila izvoljena pozneje.
V prvem primeru po njunem pojasnilu velja določba 9. člena zakona o poslancih, ki določajo, da poslancu v takem primeru preneha mandat, razen če DZ ne sklene, da lahko opravlja poslansko funkcijo. V takem primeru se namreč ne ve, ali obsojena oseba še uživa zaupanje volilnega telesa, o njegovi funkciji zato odločijo poslanci, sta pojasnila.
Glede drugega primera, v katerem se je znašel tudi Janša, ki trenutno prestaja zaporno kazen zaradi pravnomočne obsodbe v zadevi Patria, pa Šturm in Jerovšek navajata, da niti ustava niti posamezni zakoni obsojenim ne onemogočajo kandidiranja.
"Če je bila taka oseba izvoljena, ji je volilno telo kljub obsodbi izkazalo zaupanje, zato lahko opravlja poslansko funkcijo. Poslanci mu poslanskega mandata ne morejo odvzeti, ker se ne morejo postaviti nad voljo volivcev, ki so tudi njim podelili enak poslanski mandat," sta zapisala.
Poslanci tako v primeru Janše po njunem prepričanju nimajo nikakršnega ustavnega ali zakonskega pooblastila, da bi odločali o tem, ali lahko nastopi poslansko funkcijo in jo tudi izvršuje. Kot sta pojasnila, se lahko v postopku potrjevanja mandatov presoja le na podlagi poročila mandatno imunitetne komisije, ki se je opredelila glede pritožb kandidatov in predstavnikov list o spornih mandatih z vidika nepravilnosti volilnega postopka in nepravilnosti pri ugotavljanju volilnih izidov.
"Dolžnost poslancev državnega zbora torej je, da mandat potrdijo. Gre za že izvoljenega poslanca z vsemi pravicami, ki izhajajo iz pasivne volilne pravice," sta o Janševem mandatu ostra pravnika.
Kot pojasnjujeta, omenjeni zakon o poslancih instituta odvzema zakonito izvoljenemu poslancu sploh ne pozna, zato določbe v primeru Janše tudi po analogiji niso uporabne. DZ namreč tudi poslancu, obsojenemu med mandatom, ne odvzame mandata, ker mu ta preneha po samem zakonu, razen če DZ sklene, da poslanec nadaljuje z opravljanjem poslanske funkcije, sta zapisala.
