Trgovina z ljudmi v Sloveniji: Lani zabeležili 41 domnevnih žrtev
Slovenija Marta Jerebič
V včerajšnjem Pogovoru o smo spregovorili o trgovini z ljudmi, ki postaja vse bolj pereč družbeni problem. Prisoten je povsod po svetu, najbolj v revnejših državah Azije, Afrike in Južne Amerike, v Evropi najbolj na vzhodu. Žrtve so predvsem ženske in otroci, ki se znajdejo na prisilnem delu, v prostituciji in podobno. V Sloveniji je bil pojav trgovine z ljudmi zaznan sredi 90-ih let prejšnjega stoletja. Država je leta 2002 imenovala nacionalnega koordinatorja za boj proti trgovini z ljudmi, naslednje leto je bila ustanovljena tudi vladna medresorska delovna skupina.
S preiskovanjem kaznivih dejanj trgovine z ljudmi se pri nas ukvarja približno 40 za to usposobljenih kriminalistov. Lani so obravnavali 37 domnevnih žrtev trgovine z ljudmi. Skupaj s podatki nevladnih organizacij pa je bilo lani identificiranih 41 domnevnih žrtev trgovine z ljudmi. »Šlo je predvsem za ženske in državljanke Romunije in Ukrajine,« je povedal višji kriminalistični inšpektor Damijan Roškarič in dodal, »da se z izvrševanjem teh kaznivih dejanj v Republiki Sloveniji ukvarjajo izključno državljani Republike Slovenije. Ta kazniva dejanja izvršujejo kot posamezniki oziroma se občasno organizirajo v kriminalne združbe.« Letno preiskujejo od 4 do 5 primerov trgovine z ljudmi. »Pri tem pa se srečujemo s pojavom, da žrtve relativno zelo redko oziroma skorajda nikoli ne sodelujejo s policijo v kazenskem oziroma predkazenskem postopku.« Prvi sodni epilogi segajo v leto 2009, saj zadeve na sodišče pridejo z zamikom nekaj let. »Efekt dela organov odkrivanja in pregona izpred štirih let dobi sodni epilog v letošnjem letu,« je pojasnil nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi, mag. Sandi Čurin. Tako vsako leto beležimo nekaj obsodilnih sodb.
V Sloveniji oskrbo in namestitev žrtvam trgovine z ljudmi nudita Slovenska karitas, ki izvaja krizno namestitev, in društvo Ključ, ki izvaja namestitev v varnem prostoru. Obe organizaciji izvajata tudi reintegracijski program. Karitas na tem področju deluje od leta 2006. Nina Stenko Primožič: »Do današnjega dne smo namestitev in oskrbo nudili 70 osebam, ki so bile žrtve prisilne prostitucije, prisilnega beračenja, prisilnega dela, prisilne poroke in prisilnega služabništva. Gre tako za moške kot ženske. V večini primerov je šlo za tuje državljane in državljanke. Gre pa večinoma za osebe iz Ukrajine, Romunije, Slovaške, Bolgarije in Dominikanske republike.«
V boju proti trgovini z ljudmi je zelo pomembna preventiva, zlasti osveščanje širše javnosti prek medijev in delavcev migrantov, pomembna cilja publika osveščanja so mladi, pojasnjuje mag. Čurin: »Vlada razpisuje projekte za osveščanje tovrstne populacije, ki jih potem izvajajo nevladne humanitarne organizacije z zelo domišljenimi projekti osveščanja po osnovnih in srednjih šolah.« Slovenska karitas na primer izvaja preventivne delavnice Bodi pozoren, bodi previden.
Vodja Azilnega doma, Katarina Štrukelj, si želi več medijske pozornosti na to temo »predvsem zato, da bi bila širša družba bolj pozorna na ta pojav in da si, ko vidimo berača na cesti cesti, ne bi samo mislili, da gre za nekoga, ki rabi denar za preživetje, ampak se lahko za to osebo skriva veriga drugih ljudi in gre lahko za sum kaznivega dejanja.«
Pojav trgovine z ljudmi narašča in prehaja na različna področja. Primere prisilnega dela najdemo na primer v gradbeništvu, kmetijstvu in tekstilni industriji. Kriminalisti sicer pri preiskovanju tovrstnih primerov v Sloveniji le-te niso prepoznali kot pojav trgovine z ljudmi, ampak je šlo za izkoriščanje delovne sile.
