Mateja SubotičanecMateja Subotičanec
Marko ZupanMarko Zupan
Petra StoparPetra Stopar
Tone Gorjup (foto: ARO)
Tone Gorjup

Pregled dogodkov od 4. do 11. julija

Slovenija | 12.07.2014, 20:59 Tone Gorjup

Za nami je politično precej pester teden, a zaradi volilnega molka se moramo omejiti na druge dogodke. Minulo nedeljo so bili v Cerkvi na Slovenskem v ospredju izseljenci, saj je prva nedelja v juliju namenjena njim. Slovenijo oziroma Sveto Goro je med drugim obisk italijanski predsednik Napolitano. Velenjski rudarji so začasno zamrznili stavko ... Tudi na področju kulture in športa je bilo pestro.

Nedelja Slovencev po svetu

Za nami je nedelja Slovencev po svetu, ki jo je zaznamovalo več bogoslužnih srečanj in drugih dogodkov po vsej domovini. V Ljubljani je bil najbolj odmeven 21. Tabor Slovencev po svetu, ki so ga pripravili v Zavodu sv. Stanislava. Začeli so ga s sveto mašo, ki jo je daroval škof Anton Jamnik in nadaljevali z okroglo mizo na temo "Slovenska samostojnost in državnost skozi čas. Zakaj smo se ravno zdaj ustavili?" Na ravni krajevne Cerkve pa je izstopala slovesnost pri Mariji Pomagaj na Brezjah, ki jo je vodil kardinal Franc Rode. V središče je postavil Marijo Pomagaj, ki je po njegovih besedah „najlepši izraz slovenske duše“.

Srečanje rojakov pri Mariji na Brezjah sodi v sklop praznovanj ob 200. obletnici Layerjeve milostne podobe. Ob tej priložnosti je božjepotno središče dobilo mozaično podobo Marije Pomagaj, delo Lojzeta Jeriča, ki so jo Brezjam podarili rojaki iz Avstralije. Tako njih kot druge vernem Slovence je Marija Pomagaj spremljala na tuje, zato se radi ustavijo pri njej, ko obiščejo domovino. To je v nagovoru po evangeliju poudaril tudi kardinal Franc Rode. Kot je dejal nekaj nad tisoč romarjem, med katerimi so bili izseljenci iz različnih koncev sveta, da so se zbrali „pred milostno podobo Marije Pomagaj, na kraju, kjer bije katoliško srce Slovenije“. Spomnil je tudi na jubilejno leto te podobe. Posebno pozornost je namenil Marijinemu materinskemu obrazu nežnosti in sočutja, obrazu, ki zbuja zaupanje, umirja in tolaži, obrazu, ki je najbolj pri srcu slovenskim kristjanom. Po besedah kardinala se okrog tega obraza že 200 let zbirajo romarji iz vse Slovenije in tudi od drugod. Romanja so postala številčnejša, ko se je razvedelo, da se tu dogajajo čudeži in izredna uslišanja. V času škofa Jegliča so Brezje postale duhovno središče, ki je povezovalo vse verne Slovence doma in po svetu. Marija Pomagaj pa je do današnjih dni najlepša vez z domovino pod Triglavom.

Sestre Frančiškanke Brezmadežnega spočetja Slovenske province so imele v začetku meseca provincialni volilni kapitelj, ki ga je vodila generalna predstojnica s. Petra Rosenberger. Spremljala jo je generalna svetovalka s. Anna Rautar. Sestre so na njem za naslednja štiri leta izvolile predstojnico vikariata in njeno namestnico. Zaradi majhnega števila sester pri nas se je provinca preoblikovala v vikariat. Predstojnica vikariata je s. Hermina Nemšak, za namestnico pa je bila izvoljena s. Ema Sobočan.

Predsednika Pahor in Napolitano na Sveti Gori

Italijanski in slovenski predsednik Giorgio Napolitano in Borut Pahor sta minulo nedeljo v sklopu obeleževanj 100. obletnice začetka prve svetovne vojne obiskala Marijino svetišče na Sveti Gori pri Gorici. Položila sta venec ob spomenik padlim slovenskim vojakom in odkrila 'Klop miru', ki naj obiskovalcem ponudi mesto za razmislek v spomin in opomin, da se vojne grozote ne bi nikoli več ponovile. Predsednik Pahor je ob tem dejal: "V današnjem prelepem dnevu je tudi kanček grenkobe, ker se spominjamo na desetine milijonov žrtev, ki so plačale za mir v času prve svetovne vojne. Danes z veliko mero optimizma in z veliko vero v prihodnost s predsednikom zreva v potrebo po krepitvi najinega osebnega sodelovanja, zaupanja in prijateljstva, prijateljstva med obema narodoma in uspeha evropske ideje, ki je temelj miru in varnosti starega kontinenta.“Italijanski predsednik Napolitano pa je povedal: "Najino pričevanje, najino prizadevanje za mir pomeni predvsem prijateljstvo, ker mir ni samo odsotnost vojne, mir temelji na veliko tesnejših povezavah prijateljstva, sodelovanja in solidarnosti. To hočemo tukaj poudariti, tako se vzpostavlja mir."Prva svetovna vojna je Sveto Goro spremenila v kup ruševin, milostno podobo in frančiškane pa spet pregnala v begunstvo, v Ljubljano. Za povojno obnovo je poskrbel goriški nadškof Frančišek Sedej in po načrtih arhitekta Maksa Fabianija so pozidali romarski dom, leta 1922 pa se je »Begunka« ponovno vrnila na Goro. Po Rapalski pogodbi je pripadlo ozemlje Italiji in po posredovanju Vatikana so prišli na Sveto Goro italijanski frančiškani iz Trenta, ki so v letih od 1924 do 1928 zgradili samostan in novo cerkev po vzoru oglejske bazilike in po načrtu goriškega arhitekta Silvana Bariča, posvetil pa jo je videmski nadškof Giuseppe Nogara leta 1932.

Velenjski rudarji zamrznili stavko

Velenjski rudarji so v četrtek zamrznili stavko in znova odšli na delo v jamo. Odločitev so sprejeli potem ko sta Holding Slovenske elektrarne in uprava Premogovnika Velenje skupaj z njimi pristala na to, da bodo prihodnji teden podpisali aneks k tristranski pogodbi o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije. Do takrat naj bi bila določena tudi cena premoga. Ob tem je član pogajalske skupine rudarjev Asmir Bečarevič dejal: „Če se ta aneks ne bo spoštoval, in iz njega ne bo razvidno, da so kriti vsi ti stroški, se stavka nadaljuje, zato smo jo samo zamrznili. Upam, da bodo ti možje vedeli, da smo „knapi“ bratje in da lahko 18. lahko sporžimo kaj več ne samo stavko na premogovniku.“ Dogovor sicer predvideva izplačilo regresa v dveh delih in nagrado ob dnevu rudarjev. Glede nakupne cene premoga pa so se dogovorili, da mora ta zajeti vse stroške, ki nastanejo pri procesu izkopavanja premoga.

Vlada je v četrtek sklenila, da pogajanja s sindikati glede plač v javnem sektorju nadaljuje in za to pooblastila pristojnega ministra v odhodu, Gregorja Viranta. Slednji je v sredo sicer dejal, da bo pogajanja prepustil novi vladi, zdaj pa se mora vrniti za pogajalsko mizo. Naložila mu je še, naj sindikatom predlaga določbo, da bi dogovor nehal veljati, če do 1. januarja 2015 ne bi bili sprejeti zakoni, ki bi dogovor uveljavili. Zaenkrat še ni znano, kako se bodo odzvali sindikati javnega sektorja, saj pričakujejo, da jim bo vlada predstavila sprejemljivejše predloge od sedanjih.

Evropska komisija je sredi tedna odločila, da pri pomoči letalski družbi Adria Airways niso bila kršena pravila o državnih pomočeh. Štiri dokapitalizacije med letoma 2007 in 2011 so bile skladne s predpisi ali pa sploh niso bile državne pomoči. Skupno je tako Adria dobila 65 milijonov evrov svežega kapitala. V Adrii so novico sprejeli z olajšanjem in dodali, da je takšna odločitev za družbo izredno pomembna, saj ji bo omogočila nadaljevanje poslovne strategije, s katero nameravajo doseči dolgoročno uspešnost.

Kulturni dogodki

V sklopu ljubljanskega Festivala so v ponedeljek na Kongresnem trgu izvedli eno najlepših del iz glasbene literature: Rekviem skladatelja Giuseppeja Verdija. Glasbeni večer so obogatili zbori in orkestri iz Slovenije, Italije, Nemčije, ZDA, Rusije, Francije, Velike Britanije in Avstrije, dirigiral pa je sloviti italijanski dirigent Riccardo Muti. Koncert je posvetil spominu na deseto obletnico smrti svojega prijatelja, dirigenta Carlosa Kleiberja, ki je bil tesno povezan s Slovenijo, in v počastitev italijanskega predsedovanja Evropski uniji. Dan pred tem so skladbo izvedli v Sredipulju, nedaleč od tržaškega letališča, ob začetku obeleževanj 100. obletnice prve svetovne vojne Verdi je liturgično besedilo maše zadušnice uglasbil za štiri soliste, dvojni zbor in orkester. Napisal jo je v spomin na italijanskega pesnika in romanopisca Alessandra Manzonija, krstno so jo izvedli leta 1874 v cerkvi sv. Marka v Milanu. Čeprav je bila uglasbitev prvotno namenjena bogoslužju, jo danes pogosteje izvajajo v koncertni obliki.

Mladinski mešani zbor sv. Stanislava pod vodstvom dirigenta in skladatelja Damijana Močnika, je zmagal na prestižnem mednarodnem zborovskem tekmovanju v Kanadi. Zbor, v katerem prepevajo dijaki in dijakinje Škofijske klasične gimnazije Ljubljana je postal absolutni zmagovalec prestižnega mednarodnega pevskega festivala in tekmovanja, na katerem je sodelovalo 25 zborov iz devetih držav (Kanade, ZDA, Rusije, Ugande, Nove Zelandije, Slovenije, Kenije, Češke in Tajvana). Poleg glavne nagrade je osvojil še 1. mesto v kategoriji mladinskih zborov, 2. mesto v kategoriji odraslih mešanih zborov in 1. mesto v kategoriji ljudske glasbe. Zbor je na tekmovanju izvajal skladbe tujih in domačih avtorjev; med slednjimi so bila dela Lojzeta Lebiča, Jakoba Ježa, Damijana Močnika in Ambroža Čopija.

Prejemnik letošnjega zlatnika poezije je pesnik Tone Kuntner. Nagrado za obsežen pesniški opus ter za žlahtni prispevek slovenski literati in kulturi mu bodo izročili na prireditvi ob podelitvi Veronikine nagrade, ki bo 26. avgusta na Starem gradu v Celju. Kuntnerja, ki je večino svojih pesmi posvetil zemlji ter ob njej domačiji, ljubezni, domovini, je Tone Partljič označil za enega najpopularnejših sodobnih slovenskih pesnikov. Tone Kuntner, ki je lani praznoval 70. rojstni dan, je bil po poklicu igralec. Bil je član Mestnega gledališča ljubljanskega. Igral je tudi v filmih. Pesmi pa objavlja že od leta 1966. Doslej je izdal več kot 20 pesniških zbirk. Njegove pesmi so izšle tudi v več tujih jezikih.

Pri Celjski Mohorjevi družbi je te dni izšla zbirka novel Pavla Petra Bratine z naslovom Pod to goro čavensko in podnaslovom Zgodbe iz moje doline. Delo, ki se začne s krajšim predgovorom Jutro in sklene z "zagovorom" Večer, uvaja novela Posinovljenec, postavljena v čas rimske dobe oziroma po avtorjevih besedah v obdobje začetka pokristjanjevanja Vipavske doline, zaključuje pa ga apokaliptična novela z naslovom Pri angelu Slovenije. Knjiga 13 novel je po avtorjevih besedah lirični hommage Vipavski dolini, po mnenju jezikoslovke Alenke Šivic Dular pa vsebuje tudi jezikovne bisere, ki se skrivajo v izvirnih izrazih, liričnih metaforah in slikovitih sinonimih.

Zmagovalci letošnje izvedbe festivala Melodije morja in sonca, ki je potekal minulo nedeljo v Portorožu, so Rudi Bučar in Frčafele s skladbo Sen znala jes. Za veliko nagrado festivala se je sicer potegovalo 14 izvajalcev. Žirija je podelila še več strokovnih nagrad. Nagrado za najboljšo izvedbo je prejel izvajalec Easy, za najboljšo glasbo Sašo Fajon, za najboljši aranžma Bor Zuljan, za najboljše besedilo Marko Gregorič, nagrado Danila Kocjančiča za obetavnega debitanta oziroma avtorja pa Tonja Senčar.

Šport

Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je minuli konec tedna odigrala tekmi 9. in 10 kroga evropske lige, obakrat z Makedonijo. Prvo je zmagala s 3:1 in si tako zagotovila prvo mesto v skupini, čeprav je drugo izgubila. Igralec Tine Uranut je po prvi tekmi, ki je bila odločilna, povedal: Lepo je spet igrati pred domačo publiko ... in sem zelo vesel, da smo uspeli že na prvi tekmi zabeležiti tri točke in si zagotoviti prvo mesto. V polfinalu se bodo Slovenci pomerili z Grki. Ženska odbojkarska reprezentanca ni imela te sreče; prvo tekmo proti Azerbajdžankam so izgubile, drugo pa dobile. Ker gre v nadaljnje tekmovanje le prva ekipa iz skupine, je z nastopi končala.

Kajakašice Eva Terčelj, Ajda Novak in Nina Bizjak so na evropskem prvenstvu za mladince in mlajše člane v Skopju priveslale do ekipne zlate kolajne, Eva Terčelj pa je uspeh dopolnila še s posamičnim bronom med mlajšimi članicami.

V Kranju sta minuli konec tedna potekali uvodni tekmi poletne sezone celinskega pokala v smučarskih skokih. Na obeh tekmah na plastični skakalnici pod Šmarjetno goro so blesteli Slovenci , ki so si razdelili prva tri mesta. Obakrat je zmagal Peter Prevc pred bratom Cenetom; na prvi tekmi je bil tretji Andraž Pograjc, na drugi pa Miran Zupančič. Tekme celinskega pokala se bodo nadaljevale 1. in 2. avgusta v poljski Wisli.

Dodajmo še, da v Portorožu poteka teniški turnir challenger Tilia Slovenija Open. Potek turnirja je v veliki meri krojil dež Glavni adut slovenske vrste je Ljubljančan Blaž Kavčič. O tem, kdo je dvignil pokal zmagovalca pa prihodnjič.

Slovenija, Cerkev na Slovenskem, Politika
Spominski shod Nove slovenske zaveze leta 2015 na katerem so se spomnili vseh žrtev komunističnega nasilja. (photo: STA) Spominski shod Nove slovenske zaveze leta 2015 na katerem so se spomnili vseh žrtev komunističnega nasilja. (photo: STA)

Začelo se bo z zvonjenjem zvonov po vsej Sloveniji

Na Trgu republike v Ljubljani bo drevi slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek, ki bo potekal v duhu lani ukinjenega narodnega dneva spomina, pripravljajo Nova Slovenska ...

Dan spomina na žrtve komunističnega nasilja: Utrinek iz slovesnosti 16.05.2023 (photo: ARO) Dan spomina na žrtve komunističnega nasilja: Utrinek iz slovesnosti 16.05.2023 (photo: ARO)

Dan spomina

Ta četrtek, 16. maja ob 21. uri, na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, smo spet povabljeni na slovesnost na Trg republike v Ljubljani. Štiri civilno ...